Eden izmed osrednjih javnih diskurzov sodobnih evropskih političnih skupnosti je tudi diskurz spominjanja, katerega osrednje sporočilo je, da brez spomina na preživeto trpljenje obstaja nevarnost, da se le-to ponovi. Zgodovini, znanosti o preteklosti, se pri tem pripisujeta pomembni, celo aktualistični vloga in naloga: zgodovina, znanost o preteklosti, v spominskem diskurzu postane pripoved o prihodnosti za sedanjost, kar pa je izrazit fenomen modernih in postmodernih družb. Vsakokratni spominski diskurz sestavljajo namreč kulturnozgodovinski ter oblastni oziroma kulturnopolitični gradniki, ki jih je francoski zgodovinar Pierre Nora poimenoval „kraji spomina“.
V tem smislu slovenski kraji spomina doslej še niso bili deležni ustrezne pozornosti. Projekt z istim naslovom, ki poteka pod okriljem Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in v katerem sodelujejo nekateri izmed najuglednejših slovenskih zgodovinarjev, umetnostih in literarnih zgodovinarjev, sociologov, kulturnih antropologov in kulturologov, se zato posveča raziskovanju izbora slovenskih krajev spomina, ki jih ima za temeljne in v katerih je, rečeno s Pierrom Norajem, materializirana slovenska nacija.
Njihov oziroma naš izbor je naslednji: (1.) Slovenija, (2.) slovenska literatura, (3.) katolicizem, (4.) knežji kamen, (5.) kmečki upori, (6.) reformacija, (7.) prva svetovna vojna, (8.) NOB in revolucija, (9.) Jugoslavija, (10.) osamosvojitvena vojna, (11.) kraji trpljenja, (12.) kraji smrti, (13.) kraji subkultur, (14.) kraji alternativnih kultur, (15.) ženski kraji spomina, (16.) arhitektura, (17.) spomeniki, (18.) meja, (19.) „matica“, (20.) diaspora, (21.) Triglav.
Naša spoznanja in razmišljanja o slovenskih krajih spomina bodo strnjena v knjigi esejev, ki je v pripravi in izide skoraj.
Sašo Jerše
Naš prvi video prispevek o krajih spomina smo pripravili z avtorjem zgornje zabeležke Sašom Jeršetom.
