11. januarja 2003 je umrl Jože Pučnik, eden izmed ključnih akterjev slovenske osamosvojitve ter kritikov jugoslovanske politike, zaradi česar je nekaj časa preživel v zaporu ter tujini.

Politične razmere v Jugoslaviji je komentiral že v času srednjega šolanja, ko je dobil prepoved opravljanja mature. Slednjo je opravil po odsluženem vojaškem roku, šolanje pa je nadaljeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1958 diplomiral iz filozofije ter dobil mesto asistenta.

S kritiko sistema je nadaljeval v Reviji 1957, zaradi česar je bil aretiran in obsojen na devet let stroge zaporne kazni. Leta 1963 je bil pogojno izpuščen, po enem letu pa so ga ponovno aretirali zaradi sodelovanja pri reviji Perspektive ter komentiranju kmetijske politike. Leta 1966 je bil ponovno izpuščen iz zapora, zaradi pritiska pa se je odločil za selitev v Nemčijo, kjer mu univerzitetne izobrazbe niso priznali in je moral študij opraviti ponovno, kljub temu pa je leta 1971 doktoriral in postal predavatelj na univerzi.

Leta 1989 se je vrnil v Slovenijo ter postal gonilna sila slovenske osamosvojitve, bil je namreč predsednik združene opozicije Demos, s katero je leta 1990 zmagal na volitvah. Sodeloval je tudi pri pripravi plebiscita, izbran pa je bil tudi za podpredsednika vlade Lojzeta Peterleta. Na predsedniških volitvah je izgubil proti Milanu Kučanu do leta 1993 je vodil stranko SDS, ki jo je kasneje prepustil Janezu Janši. Pomembno vlogo je imel tudi pri obravnavi povojnih pobojev, saj je prevzel vodenje komisije za njihovo raziskavo v državnem zboru. Leta 1996 se je odločil za umik iz političnega življenja.