Šparta

Antična Šparta (dorsko Σπάρτα Sparta, atiško Σπάρτη Sparti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων Lakedamonija ali Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrotas v Lakoniji.

Antična Šparta je bila znana po svoji vojaški moči, ljudski disciplini, militaristični družbi in sužnjih. Sledi je pustila tudi v mitu o trojanski Heleni. Dolgo časa je veljala za najmočnejšo vojaško silo v antični Grčiji, zahvaljujoč agogi, sistemu zakonov, ki so iz državljanov naredili vrhunske vojake. Čeprav je bilo območje antične Šparte naseljeno v obdobju mikenske prevlade, se njena zgodovina začne po priselitvi Dorcev na Peloponez v temni dobi in se konča po rimski osvojitvi Šparte.

Antična Šparta je začela rasti v mogočno vojaško silo v 7. st. pr. n. št. Zahvaljujoč svojemu vojaškega ugledu je bila Šparta priznana kot voditeljica kombinirane grške vojske v grško-perzijskih vojnah v začetku 5. st. pr. n. št. Med letoma 431 in 404 pr. n. št. je bila glavna sovražnica Aten v peloponeški vojni, ki jo je na koncu dobila, čeprav z velikimi žrtvami, in nato postala vodilna država v helenskem svetu.

Po porazu, ki ga je doživela s Tebami v bitki pri Levktri leta 371 pr. n. št., je Šparta začela padati v globoko krizo, ki je bila v glavnem demografska in gospodarska. V drugi polovici 4. st. pr. n. št. in prvi polovici 3. st. pr. n. št. je Šparta zadržala politično neodvisnost, a izgubila svoje pomembno mesto v grški politiki. V drugi polovici 3. st. pr. n. št. je ponovno, a za malo časa spet postala pomemben političen dejavnik v antični Grčiji. Po letu 195 pr. n. št. pa je bila Šparta popolnoma pod nadzorom Rima in Ahajske zveze ter končno izgubila svojo politično neodvisnost. Med rimsko zasedbo Grčije je Šparta zadržala neko stopnjo avtonomije.

Up Next

Related Posts