Na današnji dan 20. decembra 1908 je v Gradcu umrl zdravnik, skladatelj in zavedni Slovenec Benjamin Ipavec. »Umrl je v Gradcu zaslužni in odlični slovenski skladatelj dr. Benjamin Ipavic. Velika zasluga njegova je bila, da je vzbujal že pred 50, da celo pred 60 leti zanimanje za slovenske pesmi. Še večje pa je njegovo delovanje na glasbenem polju. Pokojnik je imel, kakor njegov brat, katerega pogreb se je vršil danes štiri mesece, oni dar, da se njegove pesmi rade pojo in so se splošno priljubile. Samo s svojimi navdušenimi skladbami ˝Domovini˝ (˝Bodi zdrava domovina˝), ˝Ilirija oživljena˝ in ˝Slovanska pesem˝ postavil si je v Slovencih nevenljiv spomenik.«
Benjamin Ipavec se je rodil 24. decembra 1829 v Šentjurju v znani družini zdravnikov in skladateljev. V domači hiši naj bi se že kmalu srečal z glasbo, saj je njegova mati igrala klavir in harfo. Po končani ljudski šoli v domačem kraju in gimnaziji v Celju ga je pot vodila v Gradec, kjer je maturiral in opravil triletno zdravstveno šolo. Leta 1858 je postal doktor medicine. Po končanem študiju se je kot zdravnik zaposlil v Gradcu. Leta 1871 je postal primarij otroške bolnišnice sv. Ane, kjer je ostal do upokojitve leta 1898. Bil je eden izmed vodilnih strokovnjakov na področju ginekologije na Štajerskem, kar mu je prineslo tudi državno priznanje križec z zlato krono. Tudi njegov dve leti mlajši brat Gustav Ipavec je sledil njegovim stopinjam, le da se je on ukvarjal predvsem z zdravljenem očesnih tegob in da je Gradec po koncu študija zamenjal za Budimpešto nato pa se je vrnil v domači Šentjur, kjer je prevzel očetovo zdravniško prakso.
Benjamin Ipavec se je na Dunaju srečal z narodno zavednimi slovenskimi študenti, ki so se združevali v društvu Slovenija, kateremu se je tudi sam pridružil. Leta 1850 so ga izbrali za glasbenega vodja društva. Ipavec je skladal pesmi na slovenska besedila, kjer je posebno pozornost povečal narodnim budnicam. Bil je eden izmed prvih članov Glasbene Matice v Ljubljani, njen poverjenik za Štajersko, od leta 1880 naprej pa njen častni član. Med njegovimi umetniškimi stvaritvami pa izstopajo predvsem samospevi (Nezakonska mati, Menih, Mak žari …), ni pa pozabil niti na otroške pesmi, ki so izhajale v reviji Vertec. Leta 1850 je postal dirigent pevskega zbora društva Slovenija v Gradcu. Benjamin je glasbeno podlago dal pesnitvam mnogih velikih slovenskih pesnikov npr. pesmim Franceta Prešerna, Valentina Vodnika, Alojza Gradnika, Otona Župančiča, Simona Gregorčiča, Josipa Murna … Prisoten je bil tudi pri postavitvi prvega slovenskega nacionalnega spomenika v Ljubljani posvečenega Valentinu Vodniku leta 1889. Tam so zaigrali njegovo kantato, bil pa je tudi častni član na prireditvi.
Benjamin Ipavec je avtor prve slovenske operete Tičnik. To izvirno delo je pred ljubljanskim občinstvom prvič zaživelo 4. februarja 1866. Ipavec je tudi avtor opere v treh dejanih Teharski plemič, ki je luč sveta ugledala leta 1892 v Ljubljani. Tam so jo ponovili še štirikrat. Leta 1895 so opero dvakrat predstavili še v Brnu.
Viri: Wikipedija, Slovenska biografija, Slovenec, Slovenski narod, Dom in svet, dLib