Besedilo je del diplomske naloge: SMILJANIĆ, Ivan. Spominska obeležja na Gimnaziji Kranj v kontekstu političnih sprememb: diplomsko delo. Filozofska fakulteta Oddelek za zgodovino, avgust 2016.
Državotvorni elementi Republike Slovenije
Nastanek nove države je vnovič prinesel revizijo nekdanjih pogledov na preteklost. Nasičenost s socialističnim enostranskim pogledom na preteklost je povzročila nasproten in prav tako enostranski pogled. Po razpadu Jugoslavije so preimenovali številne ustanove, ulice in naselja, ki so bila imenovana po Titu, partizanih, njihovih enotah ipd., številne spomenike pa so odstranili z javnih mest. V Sloveniji so se oblikovali nekateri novi elementi, na osnovi katerih naj bi se identificirali Slovenci ter na katere naj bi bili ponosni. Mednje bi lahko uvrstili državne simbole, jezik, osamosvojitev oz. lastno državo, Franceta Prešerna, naravne danosti, zgodovino, športne uspehe idr. Zdi se, da gre tokrat za nabor elementov, ki niso neposredno navezani na institucijo države oz. da jih država načrtno ne propagira z namenom lastne krepitve.
Doprsni kip Franceta Prešerna
Mesto na portalu v gimnazijski zbornici, ki ga je do začetka 1990. let zasedal Titov doprsni kip, je po razpadu Jugoslavije prevzel doprsni kip pesnika in nekdanjega kranjskega meščana dr. Franceta Prešerna. V Kranju so že po drugi svetovni vojni mnogokrat poudarjali, da gre za Prešernovo mesto, mu postavili množico spomenikov ter po njem poimenovali številne mestne ustanove. Po osamosvojitvi in izbiri sedme kitice za državno himno je Prešeren dobil dodatno potencirano vlogo. Mavčno doprsje v gimnaziji prikazuje Prešerna v zrelih letih. Gre za delo lokalnega ljubiteljskega umetnika Franca Branka Škofica.
Spominski plošči razredu in razrednikoma
Na kranjski gimnaziji sta zabeležena dva primera, ko so dijaki postavili spominski plošči. Pojav je zanimiv zaradi vloge, ki jo imajo dijaki kot postavitelji: prvič v zgodovini šole obeležij niso postavljali na pobudo profesorskega zbora ali (političnih) skupin izven gimnazije, temveč sta pobuda ter izvedba prišli od dijakov, kar pomeni, da sta ti obeležji nevezani na aktualne politične in družbene razmere.
Starejša od obeh plošč je nastala leta 2007. Eden izmed četrtih letnikov jo je vzidal v tla na šolskem dvorišču. Šlo je za kvadratno ploščo iz temnega kamna s kratkim vklesanim napisom.
Druga, nekaj let mlajša plošča je bila pritrjena na steno učilnice št. 14. Neki razred jo je postavil v znak spoštovanja svojima dvema razrednikoma (prof. Mojci Zelič in prof. Gašperju Markiču) iz časa šolanja na gimnaziji.
Do danes se ni ohranila nobena od plošč. Šolsko dvorišče je bilo nekaj let po postavitvi tamkajšnje plošče prenovljeno in v času del je plošča izginila. Drugo ploščo so odstranili iz učilnice po navodilih vodstva gimnazije. Med odstranjevanjem se je gradbenim delavcem plošča razbila, zato so jo vrgli v smeti.[1]
Spominska plošča odprtju Konfucijeve učilnice
Na začetku leta 2014 se je Gimnazija Kranj pridružila projektu, posvečenem poznavanju kitajske kulture in jezika, ki ga organizira Konfucijev inštitut v Ljubljani.[1] Dne 19. maja 2014 so kranjsko gimnazijo razglasili za sedež tretje Konfucijeve učilnice v Sloveniji, namenjene učenju kitajščine.[2] Ravnatelj mag. Franc Rozman je na prireditvi prejel tudi kovinsko ploščo z logotipom inštituta ter napisoma v poenostavljeni kitajščini (v prevodu Konfucijeva učilnica) in angleščini (CONFUCIUS CLASSROOM KRANJ). Dne 11. februarja 2015, so v prvem nadstropju gimnazije ob udeležbi kitajskega veleposlanika v Sloveniji in predstavnikov Konfucijevega inštituta tudi formalno odprli Konfucijevo učilnico.[3] Na hodniku pred učilnico je bila postavljena tudi prej omenjena plošča.
Zaključek
Spomeniki, njihovo postavljanje, rušenje in menjavanje so pokazatelji spreminjanja režimov ter družbenih sprememb, ki iz njih izvirajo. Spomeniki so po eni strani svečana počastitev pomembnih oseb in dogodkov preteklosti, vendar je to komemorativno plat večkrat težko ločiti od ideološke, ki skuša s spomeniki krepiti nacionalno zavest, utrjevati državno oblast ali kaj tretjega.
Iz pričujočega pregleda je razvidno, da so bila obeležja na kranjski gimnaziji v glavnem posvečena političnim osebam. Te so sicer imele zasluge za ustanovitev in delovanje gimnazije, vendar so z njihovim slavljenjem v gimnaziji spodbujali nekritično čaščenje vodij, ki naj bi mu še posebej sledili dijaki. S takšno vzgojo so že pri mladih letih želeli oblikovati razmišljanje bodočih aktivnih državljanov. Ker je vsaka oblast zavrgla svete resnice svoje propadle predhodnice in jih v podobi praznikov, prireditev, medijev in tudi spomenikov nadomestila s svojimi, so se na gimnaziji ohranili le posamezni primeri starejših obeležij, marsikaj pa se je izgubilo ali bilo uničeno.
Viri in literatura
-
Osebni vir
- Gašper Markič
-
Časopisni viri
- Gorenjski glas
- Šolski glas
Opombe
[1] Rant, Mateja. »Navdušeni nad hrano in pismenkami.« Šolski glas, 11. februar 2014, 16.
[2] Rant, Mateja. »Konfucijeva učilnica na Gimnaziji Kranj.« Gorenjski glas, 27. maj 2014, 6.
[3] Rant, Mateja. »Širili bodo kitajsko kulturo in jezik.« Gorenjski glas, 13. februar 2015, 3.
[1] Pogovor avtorja s prof. Gašperjem Markičem, 22. junij 2016.
