Spopad pri Stubici

9. februarja 1573 je pri Stubici prišlo do odločilnega spopada v velikem hrvaško-slovenskem kmečkem uporu.

Eden izmed vzrokov zanj je bilo večanje bremen na Tahijevih posestvih, ki je bil v sporu z drugimi posestniki ter posledično povečeval dajatve, pretiraval z nalaganjem tlake, omejeval pravi položaj podložnikov ter nad njimi izvajal teror. Upora so se udeležili tudi štajerski, posavski in dolenjski kmetje. Voditelja upora: Mitja Gubec ter Ilija Gregorić sta mobilizirala okoli 12.000 upornikov, punt pa se je razširil na območju 5.000 kvadratnih kilometrih.

Upor se je pričel snovati že leta 1572, večina bojev pa je potekala v januarju ter februarju 1573. Po prvih uspehih je slabše izurjena ter oborožena kmečka vojska pričela izgubljati boj, kot zadnja se je uspela obdržati skupina upornikov pod Gubčevim vodstvom okoli Stubice. Točnega števila upornikov v tej skupini ni možno določiti, najverjetneje pa se je gibala okoli 6.000 mož. Nadnje so poslali podbana Alapija s 5.000 možmi. Iz zapisanih poročil je vidno, da oblasti sprva niso bile prepričane, kje je nameščena zadnja uporna skupina, sklepali so da gre ali za Stubico ali za CesargrUsmrtitev Matije Gubca v Zagrebu.ad.

V tem času je vojska lahko v povprečju dnevno izvajala 30-kilometrske pohode (12 ur dnevno), Alapijeva skupina se je tako Gubčevi približala ob Krapini, na Stubiškem polju pri Stubiških Toplicah pa je naletela na Gubčevo vojsko. Bitka je bila obsežnejša kot druge, trajala je namreč štiri ure, plemiški vojski pa so pomagale enote iz okoliških trdnjav. Sledil je pregon kmečke vojske ter aretacija Matije Gubca:

»Enega izmed njih, imenovanega Gubec Beg, ki so ga nedavno razglasili za kralja, bomo okronali, drugim za zgled, z razbeljeno železno krono, če privoli v to vaše veličanstvo.«

Upor se je tako dokončno končal 15. februarja 1573, ko so usmrtili vodjo upora na drugo pustno nedeljo, prve zaradi strahu pred uporniki namreč niso mogli praznovati v vsem zanosu. Pusti sprevod je tako predstavljal pohod Mitje Gubca z razbeljeno železno krono (iz žice narejen nagobčnik za živino) do morišča. Med premikanjem so ga ščipali z železnimi kleščami, nato pa so ga na morišču razčetverili. Poleg fizičnega nasilja pa so fevdalci nad upornimi območji izvajali tudi gospodarski pritisk: povečala sta se tlaka in dajatve, določena ozemlja pa so bila oplenjena ter opustošena.

Leta 1975 je bil na Hrvaškem posnet celovečerni film Seljačka buna 1573, ki prikazuje potek upora. 

Vir: Bogo Grafenauer. Boj za staro pravdo. Ljubljana: DZS, 1974.

Up Next

Related Posts