Spremembe v vrednotenju druge svetovne vojne na Slovenskem po padcu berlinskega zidu

Padec berlinskega zidu je pomenil tudi konec bipolarne svetovne ureditve. Kljub globalnim spremembam zanimanje za drugo svetovno vojno kar traja.

V Zahodni Evropi, ZDA in Rusiji še vedno obstaja konsenz, da je bila to »dobra vojna«. Na drugi strani je postalo med državami in narodi, ki so se bili v svetovnem spopadu znašli med poraženci ter so imeli različne izkušnje, opaznejše tudi drugačno razumevanje njenega pomena. Sicer pa je splošna značilnost tranzicijskih družb v Vzhodni Evropi iskanje nove identitete in ustvarjanje novega sistema vrednot v okvirih vzpostavljenega interpretativnega pluralizma. Zaradi medvojnih razmer v Jugoslaviji, v katerih je uspelo komunistom uskladiti nacionalne in ideološke spodbude s cilji protihitlerjevske koalicije, zaznamujejo ta prostor posebnosti. Po vojni smo bili ujeti v pristransko prikazovanje obdobja okupacije na Slovenskem. Po letu 1990 se je zastavilo vprašanje, kako to podobo uravnovesiti z drugo, ki je imela enake značilnosti, vendar je nastala v emigraciji. Zadnjih petindvajset let je v Sloveniji minilo v senci kulturnega boja. Prizadevanja za narodno spravo so se sprevrgla v njeno nasprotje, z vsako deklaracijo so se nasprotja samo poglobila. Pri interpretiranju oziroma reviziji druge svetovne vojne na Slovenskem gre v precejšnji meri le za rušenje mitov z vzpostavljanjem novih. V javnosti je zato v veliki meri prisotna izkrivljena podoba tedanjega dogajanja, ki ima škodljive posledice.

Up Next

Related Posts