Srečanje v Erfurtu

19. marca 1970 sta se v Erfurtu, v vzhodni Nemčiji, prvič v zgodovini sestali politični delegaciji vzhodne in zahodne Nemčije.

Srečanje v Erfurtu je bil dogodek, ki se je zgodil v okviru nove zahodno nemške zunanje politike (neue Ostpolitik), ki sta jo tlakovali stranki SPD (Sociale Partei Deutschlands) in FDP (Freie Demokratische Partei) na čelu s zahodno-nemškim kancelerjem Willyem Brandom. Povojna nemška realnost je bila težka, saj je bila nacija razdeljena na dve državi z različnima političnima in ekonomskima sistemoma.

Vse zahodno-nemške vlade do Brandtove so zavračale kakršnekoli stike z vzhodno nemško oblastjo.

Willy Brandt (levo) in Willi Stoph (desno) v Erfurtu.

S sloganom Wandel durch Anneherung (Sprememba s približevanjem) so se pričeli odnosi med državami izboljševati, kar je bil pričetek dolge poti do ponovne nemške enotnosti, ki so jo dočakali v 90 letih. Samo srečanje sicer ni prineslo še nobenih konkretnih rešitev, s simboliko pa je bilo zgodovinskega pomena, saj ni prinašalo spremembe samo Nemčiji, temveč svetu. Pričela se je krhati tudi hladna vojna.

Brandt pa ni izboljšal odnosov samo z vzhodno Nemčijo, temveč tudi z drugimi državami vzhodnega bloka. Zaradi njegovih prizadevanj sta Nemčija in Jugoslavija ponovno vzpostavili diplomatske stike, ki so bili pretrgani zaradi jugoslovankega priznanja Nemške demokratične republike.

Srečanje v Erfurtu

Dogodek je bil tudi zelo emocionalen za Nemce, saj je privabil tja veliko množico. Okoli 500 novinarje iz 42 držav se je akreditiralo za dogodek. Pred hotelom Erfurter Hof, kjer je bil Willy Brandt nastanjen, se je zbralo na tisoče ljudi in vzklikalo “Willy Brandt ans Fenster!” (“Willy Brandt k oknu!”).

Willy Brandt se je kasneje v svoji knjigi spominjal, da je bil dan v Erfurtu eden bolj emocionalnih zanj.

Množica pred hotelom in Willy Brandt pred oknom.

Dve leti po dogodku sta Zvezna republika Nemčija in Nemška demokratična republika podpisali več pogodb in namer o sodelovanju, prav tako pa sta odprli svoja predstavništva v obeh državah.

Zaradi svoje napredne politike – Nove vzhodne politike (Neue Ostpolitik) – je Brandt dobil leta 1971 Nobelovo nagrado. Njegova vizija je bila: mir, sodelovanje in spoštovanje različnosti.

Up Next

Related Posts