Stane Kavčič

Politik Stane  Kavčič  se je že pred drugo svetovno vojno pridružil sindikalnemu gibanju, med vojno in po njej pa je opravljal številne najpomembnejše politične funkcije v Sloveniji in Jugoslaviji.

Stane Kavčič. Foto: WikimediaKavčič je že pred vojno deloval v sindikatih, član KPS pa je postal julija 1941. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941. Med NOB je bil od 1942 sekretar okrožnega komiteja komunistične partije Vrhnika, januarja 1943 je postal sekretar pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo in sekretar Glavnega iniciativnega odbora Zveze slovenske mladine. Na Kočevskem zboru je bil izvoljen v SNOO in AVNOJ, konec 1943 pa postal član CK SKOJ in predsednik pokrajinskega odbora USAOJ (Zveze socialistične mladine Jugoslavije) za Slovenijo. Krajši čas se je šolal v Sovjetski zvezi. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941.

Po gospodarski reformi leta 1965 je bil zagovornik liberalne gospodarske usmeritve; ta naj bi temeljila na policentrizmu, povezanosti prostorskega, ekonomskega in socialnega razvoja, izrabi zemljepisne in prometne lege Slovenije, na močni izvozni usmeritvi, vključevanju v evropske gospodarske tokove ter na regionalnih povezavah s sosednjimi deželami.

Zaradi liberalne gospodarske usmeritve, ki je veljala za premalo delavskorazredno in jugoslovansko, je Stane Kavčič prihajal v spore z delom slovenskega in najvišjega jugoslovanskega vodstva, še Občni zbor občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem. Na sliki z leve: Gregor Klančnik, Stane Kavčič, Ivo Janžekovič in Milan Ošlakzlasti leta 1969 ob tako imenovani “cestni aferi” (gradnja avtoceste Ljubljana – Postojna). Leta 1972 je bil prisiljen odstopiti s položaja predsednika izvršnega sveta slovenske skupščine in člana predsedstva jugoslovanske zveze komunistov in se upokojiti, pa tudi politično in javno ni smel več nastopati. Stane Kavčič se je rodil na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.

Kavčič je avtor dela Samoupravljanje I-IV (1964, 1965, 1967), političnih in gospodarskih razprav ter posmrtno izdanega dela Dnevnik in spomini (1988), ki sta ga uredila Janez Janša in Igor Bavčar.

Up Next

Related Posts