20. junija 1928 je Puniša Radić streljal na hrvaške poslance KDK (Kmečko-demokratska koalicija) in Pavla Radića, Ivana (Gjura) Basariča ter Ivana Gradnja. V Domovini so ob teh dogodkih zapisali: »Na današnji seji Narodno skupščine je znani črnogorski radikal in velesrbski hegemonist Puniša Račić z govorniškega odra ob pol 12. dopoldne oddal na poslance opozicije iz samokresa pet strelov. Vse krogle so zadele. Prvi se je zgrudil Pavlo Radič, zadet naravnost v srce in je bil na mestu mrtev. Drugi strel je zadel poslanca dr. Basaričeka v vrat. Tretji strel je pogodil Stepana Radiča v trebuh, tako da se je takoj zgrudil nezavesten na tla. Četrta krogla je zadela dr. Pernarja v levo ramo. Peta pa poslanca Ivana Grandjo v prsi. V Narodni skupščini je nastala nepopisna zmešnjava.«

Do streljanja je prišlo zaradi velikih trenj med različnimi narodi znotraj Kraljevine SHS. V  Jutru je bilo objavljeno obsežno poročilo o dogodkih v Beogradu. Seja se je pričela ob 9.40, vrhunec napetosti pa se je zgodil, ko je okrog 11.30 na govorniški oder stopil radikal Puniša Radić. Pred streljanjem naj bi Račić na govorniškem odru branil srbske interese, o katerih je dejal: »Tukaj pred vsemi vam povem, da srbski interesi niso bili niti takrat, ko so pokale puške in topovi, tako v nevarnosti kakor so sedaj.« Te njegove izjave so sprožile ogorčen odziv poslancev KDK. On pa je nadaljeval z besedami: »Po svoji nacionalni in patriotični zavesti tukaj pred vso Narodno skupščino odkrito izjavljam, da znam uporabiti tudi drugo orožje, kadar je treba zaščititi interese Srbstva«.

Ko je Račić zaključil s streljanjem naj bi samokres mirno pospravil v žep, šel mirno skozi množico, si v skupščinskem bufetu privoščil kozarček konjaka in skupščino zapustil s taksijem. Kljub vsemu pa Radić ni bil dolgo na prostosti, saj časopisi 21. junija poročajo, da je bil v Beogradu izročen v sodniške zapore. »Je popolnoma hladnokrven in ciničen. Mirno čita liste in puši cigaro, kakor da se ne bi bilo ničesar zgodilo.«

Kralj Karađorđević je v Beograd prišel ob dveh in se najprej ustavil v bolnišnici pri ranjencih. Po tem se je odpravil na dom Pavla Radića, kjer je vdovi izrekel sožalje. Poslanski klub KDK so zapustili Beograd ter odklonil pogreb umrlih na državne stroške z besedami: »Da, odklanjamo sklep vlade, da bo ona plačala stroške pogreba. Ubiti so bili na njihove, pokopani pa bodo na naše stroške!« Odbor Kmečko-demokratske koalicije v Ljubljani je pozval svoje podpornike naj v znak obžalovanja dogodkov v Beogradu izobesijo žalne zastave. »Ne samo po mestih, ampak tudi po deželi, po vsej Sloveniji.« V Zagrebu je dogajanje v Beogradu sprožilo hude proteste, ki so terjali tudi smrtne žrtve. Vsi ti dogodki so privedli do želje po večji stabilnosti v državi, kar je pripeljalo do kraljeve diktature, ki je bila uvedena 6. januarja 1929.

Pogrebni sprevod v Zagrebu

Viri: Jutro, Domovina, Slovenec, Mariborski večernik »Jutra«, Tedenske slike, Ilustrirani Slovenec