Študijski seminar: Izvori kapitalistične modernosti, družbeni razvoj in geopolitika

KDAJ? torek 11. oktober 2016, ob 19.30 uri

KJE? Filozofska fakulteta Ljubljana (predavalnica 430), Aškerčeva cesta 2, Ljubljana

 

Inštitut za delavske študije v sodelovanju z Oddelkom za sociologijo (FF UL) vabi na študijski seminar o mednarodni historični sociologiji, ki ga bo izvajal član programskega odbora IDŠ Tibor Rutar. Uvodno srečanje bo v torek, 11. 10. 2016, ob 19.30 v sobi 430. Vsa nadaljnja srečanja se bodo zvrstila ob torkih ob isti uri v istem prostoru do januarja 2017. Seminar ne predvideva predhodnega znanja in je odprt za vse, kljub temu pa je za učinkovitejše in aktivno sodelovanje priporočljivo branje predpisane literature pred vsakim srečanjem.

Klasična historična sociologija, pa tudi velik del sodobne historične sociologije, ponujata mnogo zanimivih in ustreznih uvidov tako glede zgodovinskega razvoja človeških družb nasploh kot tudi nastajanja modernosti posebej. Kljub temu pa ju pestita vsaj dva resna splošna problema.

Prvič, klasična in sodobna historična sociologija običajno razlagata družbene spremembe (in vznik modernosti) na omejen način. Vztrajata, kot najizrecneje ponazarja Marxov slavni predgovor iz leta 1859, da lahko družbeni razvoj in spremembe razlagamo izključno s teoretiziranjem družbenih značilnosti, ki so notranje posamezni družbi. Meddružbeni oziroma mednarodni dejavniki so sicer velikokrat empirično prepoznani, niso pa sistematično teoretizirani. Nekateri, sploh sodobnejši historični sociologi ta problem hitro prepoznajo in ga nato skušajo razrešiti z uvažanjem teorij s področja mednarodnih odnosov. Toda videli bomo, da se sociološkega problema »metodološkega internalizma« v resnici ne da rešiti tako enostavno.

Drugič, klasični in sodobni historični sociologi ponujajo mnogo različnih, medsebojno izključujočih razlag za vznik modernosti. Že sama definicija modernosti povzroča nemalo težav in zmedenosti. Ali je moderna družba zgolj drug izraz za kapitalistično družbo? Ali je absolutistična, centralizirana država iz 17. ali 18. stoletja moderna? Zakaj se nekje med 16. in 19. stoletjem sploh začne prehod v modernost? Je tako predvsem zaradi industrijske revolucije, znanstvenih napredkov ali protestantske etike? Ali je »prava«, zares razvita modernost skladna zgolj z demokratičnim vladanjem ali tudi z avtoritarnimi, militariziranimi režimi? Kdo je sploh ustvaril sodobno obliko demokracije?

V seminarju se bomo ukvarjali z natančnim popisovanjem in razreševanjem obeh problemov na teoretski in empirični ravni. Na polovici srečanj bomo raziskovali dolgoročne in kratkoročne strukturne vzroke za začetek (in kasnejšo svetovno širitev) kapitalistične modernosti po koncu poznega srednjega veka v Angliji. Pri tem se bomo vrnili v evropski zgodnji srednji vek (5.–10. stoletje) ter prek fevdalne in absolutistične dobe, kolonializma in pozne industrializacije šli naprej vse do začetka prve svetovne vojne leta 1914. Druga polovica srečanj bo posvečena raziskovanju narave modernosti, njene dinamike, njenih posledic in njenih bistvenih značilnosti. Ukvarjali se bomo predvsem z odnosom med kapitalistično modernostjo na eni strani in demokracijo, državo, meddržavnim sistemom, ekonomijo in geopolitiko na drugi. Pri tem bomo pod vprašaj postavili mnogo ustaljenih mitov glede modernosti, ki ustvarjajo (pre)ostro razliko med t. i. »tradicionalno« in »moderno« družbo.

Predstavitve posameznih srečanj in seznami literature: http://www.delavske-studije.si/wp-content/uploads/2016/09/seminar-ff-mhs.pdf

Up Next

Related Posts