Sumljivi neznanci z bonboni: grožnja, ki jo starši poznajo že od 18. stoletja

V Sloveniji danes kot pogrešano policija obravnava tisto osebo, ki je iz znanih ali neznanih vzrokov odsotna iz določenega okolja. Na začetku leta 2017 je na spletni strani slovenske policije kot pogrešanih oziroma izginulih opredeljenih 77 oseb. Obiskovalcu spletne strani so na voljo fotografije ter drugi podatki o izginulih, pri njihovem iskanju pa sodelujejo tudi drugi. Primeri pogrešanih oseb so danes v medijih odmevni, predvsem če gre za mlade. V preteklosti ni bilo vedno tako, časopisne naslove so zapolnile vesti o ugrabitvi otrok šele v drugi polovici 18. stoletja, ko je bil v Philadelphii ugrabljen Charley Ross, njegova ugrabitev je bila namreč prva, ki ji je uspelo doseči velik odmev v javnosti, predvsem s pomočjo časopisja. Njegov primer pa je vplival tudi na to, da še danes skoraj vsak otrok večkrat v življenju sliši svarilo svojih staršev, da od tujcev ne smejo vzeti bonbonov.

Štiriletni Charley RossDružino Ross vznemirita neznanca

Petlčanska družina Ross je živela v premožni soseski v mestu Germantown, čeprav so bili sami v finančnih težavah zaradi zloma trga. Dodatno skrb je staršema predstavljala bolezen starejše hčerke, ki so jo skupaj z materjo poslali na zdravljenje v Atlantic City. Mlajša sinova, štiriletni Charley in petletni Walter, sta ostala doma skupaj z očetom, Christianom Rossom. Junija 1874 sta mu prvič omenila neznanca s kočijo, ki sta jima ponujala sladkarije. Novica je očeta vznemirila, zato je dečkoma zabičal, da od tujcev ne smeta nikoli vzeti sladkarij.

Ugrabitev dečkov

Kasneje v mesecu juniju mu Walter in Charley o sumljivih neznancih nista več poročala, bolj ju je zanimalo praznovanje 4. julija, želela sta si namreč, da bi jim oče kupil petarde. Ker sta bila dečka vztrajna, se je Christian odločil da ju preseneti, zato se je 1. julija 1874 predčasno vrnil z dela. Dečkov v hiši ni bilo, služabniki pa so ju nazadnje videli pri igri z drugimi otroki v soseski. Ker Charlesa in Walterja ni našel na dvorišču, se je odločil preveriti pri sosedih. Vest o tem, da sta odšla z neznancema, ki sta jima ponujala sladkarije, so mu v eni izmed hiš zaupali nekaj ur kasneje. V tistem trenutku pa je imel Christian dovolj argumentov, ki so podkrepili njegovo slutnjo, da se je odločil izginotje prijaviti policiji.

Walter se vrne domov

Ko se je Christian Ross odpravljal na policijsko postajo je v soseski naletel na Walterja, ta je bil sprva v šoku, tako da očetu sprva ni bil sposoben zaupati, kaj se jima je z bratom zgodilo. Nato mu je razložil, da sta jima neznanca ponudila petarde, če bosta vstopila v kočijo. Ker Charley ni prenehal jokati, sta ugrabitelja kočijo ustavila in Walterja poslala v trgovino ter speljala, medtem ko je bil ta še v njej. Prestrašen se je želel vrniti domov, a ni vedel, kje se nahaja, kasneje ga je našel eden izmed sosedov, ki ga je dopeljal nazaj v sosesko.

Plakat s Charleyevo podoboReakcija policije

Del njegove zgodbe so potrdili tudi očividci, z dodatnimi informacijami pa je Christian Ross lahko natančneje opisal policistom, kaj se je zgodilo njegovima otrokoma. Tem se situacija ni zdela tako resna kot očetu. Menili so namreč, da sta otroka ugrabila pijanca, ki se ga bi slej ko prej naveličana ter ga pustila nekje ob cesti. Vseeno pa so se odločili za posredovanje Charleyjevega opisa vsem okrožjem. Charles je bil z delom policije nezadovoljen, zato se je odločil za samostojno preiskovanje ugrabitve. Za zločin se je pričela zanimati tudi javnost, večina je zanj izvedela iz časopisja, tudi Charleyeva mama, ki se je nemudoma odločila za vrnitev domov.

Vrtoglava odkupnina

Ko je Christian Ross prejel nekaj sporočil, ki so v zameno za sina zahtevala denar, je policiji postalo jasno, da ugrabitve nista ponesreči zagrešila pijanca. V enem izmed pisem sta ugrabitelja zahtevala 20.000 dolarjev, kar bi danes znašalo okrog 420.000 dolarjev – vsota, ki je Christian Ross ni bil sposoben plačati, prav tako pa ni želel, da bi del vsote zanj pokrili drugi.

Neuspeh detektivov

Ko se je vrnila Rossova žena, sta se zakonca odločila najeti detektiva pri znani detektivski agenciji Pinkerton. Tudi strokovnjaki niso bili sposobni najti sledi za Charleyem Rossom. Ker so Rossovi še vedno prejemali pisma ugrabiteljev z zahtevami po denarju, se je Charles večkrat odzval, vendar se ugrabitelja nista nikoli prikazala na dogovorjenem kraju ter prevzela dogovorjene vsote, po nekaj tednih pa so sporočila prenehala.

Nagrada za informacije o CharleyuRešitev primera

Skoraj celo leto je preteklo, da se je v primeru Ross pokazala nova sled. Takrat sta bila namreč med poskusom ropa v Bay Ridgu (New York) ustreljena Bill Mosher in Joe Douglas, poklicna kriminalca, ki sta želela izpustitev iz zapora proslaviti z ropom znanega sodnika. Poskus ropa jima je spodletel, saj so sosedje opazili njuno namero, vdrli v hišo ter ju ustrelili. Douglas je bil na mestu mrtev, njegov sodelavec pa je imel pred smrtjo čas priznati, da je ugrabil Charleya Rossa. Ostale njegove besede so bile nejasne, interpretirali pa so jih različno, da sta dečka ubila oz. da je Douglas želel zaupati njegovo lokacijo. Kaj je ropar želel še povedati, je ostalo nejasno, saj je umrl nekaj minut za priznanjem. Oba ugrabitelja je v mrtvašnici identificiral tudi Walter Ross, ki se je zapomnil predvsem Mosherjevega nosu, bil je namreč iznakažen; najverjetneje zaradi sifilisa ali katere druge bolezni.

Charleya niso nikoli našli, predvidevali pa so, da sta ga ugrabitelja ubila. V nadaljevanju raziskave so odkrili, da je bil z delovanjem Douglasa in Mosherja povezan tudi eden izmed policistov, ki so ga obsodili na šest let zapora zaradi zarote.

Charleyeva zapuščina

Družina ni prenehala z iskanjem Charleya Rossa. Starša sta za sinovo iskanje porabila 60.000 dolarjev, kar bi bilo danes 1.2 milijona dolarjev. Charles Ross se je odločil za objavo knjige, v kateri je opisal svoj trud, da bi našel sina, o ugrabitvi pa je javno govoril tudi po tem, ko so mediji izgubili zanimanje za primer. Tudi po smrti Charleyevih najbližjih družinskih članov se je spomin nanj ohranjal naprej, sto let kasneje so namreč po njem poimenovali spletno bazo pogrešanih otrok, projekt pa je z različnimi akcijami (slike pogrešanih otrok na embalažah, masovnih medijih itd.) pomagal razrešitev marsikaterega primera ugrabitve preden je bilo za otroka že prepozno – tako kot v primeru Charleya Rossa, ki pa je poskrbel tudi za to, da starši še danes svoje otroke svarijo pred tujci, ki bi jih v svoje vozilo želeli zvabiti z bonboni.

Podobna zgodba je predstavljena v filmu Zamenjan (Changeling), ki je bil posnet leta 2008 v vlogi glavne protagonistke pa lahko opazujemo Angelino Jolie, mati ugrabljenega otroka, ki ji policija – da bi ohranila svoj ugled – pripelje dečka, za katerega trdi, da je njen sin.

 

Up Next

Related Posts