Ta veseli dan “prava” ali Prešernova pravna pot

Prešernov dan je slovenski kulturni praznik s katerim obeležujemo obletnico smrti dr. Franceta Prešerna. O našem največjem pesniku smo na ta dan vajeni slišati predvsem kot o poetu in kulturniku, veliko manj pa, v kontekstu z njim, govorimo o njegovem času in pravniškem poklicu katerega je opravljal.

Prešernov čas

Prešeren je živel v času, ko je tisočletni družbeni sistem, ki je vladal v Evropi postopoma ugašal in leto pred njegovo smrtjo tudi formalno razpadel. Njegovo pravno poslanstvo je še vedno delovalo in urejalo stvari iz naslova fevdnih odnosov, mestnih pravic in patrimonialnih pravic. Doživel je prihod Francozov v naše kraje in ponovno integracijo avstrijskih dežel v cesarstvo. Bil je priča menjavam na prestolu – nazadnje leta 1848 – in velikim političnim dogodkom v zvezi z združitvijo nemških dežel. V njegov čas lahko postavimo začetke oblikovanja narodov in načina dojemanja nacije, ki jo poznamo še danes. Ironično je postal simbol za vzbujanje istih nacionalnih čustev, katerim je bil priča pri rojevanju. Mestnega življenja se je navadil na Dunaju, ki je takrat predstavljal multietnično, kulturno prestolnico Evrope. France Prešeren je živel v času, ko so na Kranjskem vladali Habsburžani. Leta 1800, ko se je naš pesnik rodil je cesarsko žezlo v rokah držal nemško rimski cesar Franc II.

Pravo in pravniški poklic v času Prešerna

Prešeren je deloval kot pravnik med leti 1828 in 1849. Takrat so za pridobitev naziva doktorja obstajale tri poti, in sicer ustni “rigorozni” izpit, disputacija in disertacija, največkrat pa so za pridobitev naslova tudi prepletali. Prešeren je obiskoval dunajsko pravno fakulteto od novembra 1822 do avgusta 1826, kjer je, razen pri treh predmetih, dosegal samo odlične ocene. V letih 1827 in 1828 je uspešno opravil štiri rigorozne izpite, ki so bili pogoj za pristop h disputaciji. Tam je moral obraniti 60 tez, kar je uspešno opravil 26. marca 1828 ob peti uri, naslednji dan pa je bil promoviran za doktorja prava.

France prešeren je kot odvetnik prisegel kor civilni in kazenski sodnik, kar pa ni storil, ker bi si to želel postati, temveč zaradi potreb takratnega pravnega sistema. Zaradi prehoda iz patrimonialnega na državno sodstvo je bila potreba bo sodnikih in odvetnikih – ki so takrat sodelovali pri obravnavah kot tožniki in ne zagovorniki – zelo velika.

Kdaj je praznik postal praznik

Proslava ob obletnici Prešernove smrti je prvič postala vseslovenska leta 1941 in sicer po sklepu osvobodilnega gibanja. Tedaj je bil to praznik vseslovenske enotnosti is so ga praznovali 7. februarja. 8. februar, kot praznik slovenske kulture se praznuje od leta 1945 naprej. Franc Ksaver Prešeren je bil med ljudmi cenjen in poznan že za časa življenja po smrti pa je njegov sloves samo še rastel.

Ta veseli dan kulture

Ta veseli dan kulture je v Sloveniji dan, ko kulturne ustanove brezplačno odprejo svoja vrata. Obeležujemo ga vsako leto 3. decembra, na dan, ko se spominjamo rojstva slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Prvič je bil dan obeležen leta 2000 na pobudo Ministrstva za kulturo ob dvestoletnici pesnikovega rojstva.

Zemljevid nekaterih Prešernovih življenjskih postankov

Up Next

Related Posts