V zbirki Perspektive je pred kratkim izšla knjiga mlade zgodovinarke Lare Ive Dreu, ki je svoj študij zaključila na Oddelku za zgodovino FF UL. V prispevku avtorica predstavlja vsebino knjige. Posnetek je nastal v produkciji Središča za javno zgodovino.
O knjigi:
Med drugo svetovno vojno je v mariborski mestni četrti Melje delovalo nemško taborišče za zavezniške in sovjetske vojne ujetnike Stalag XVIII D (306) Marburg an der Drau. Aprila 1941 je bilo najprej ustanovljeno taborišče za zavezniške vojne ujetnike (najprej za vojake Kraljevine Jugoslavije, ki so se jim kasneje pridružili še vojaki Francije, Grčije, Velike Britanije, Avstralije in Nove Zelandije. Med njimi so bili tudi vojaki britanske Palestinske brigade, tako Arabci kot Judje), ki so bili pri Rdečem križu registrirani kot vojni ujetniki in so bili deležni pravic, ki jih je ta status prinašal; ena pomembnejših so bili paketi s hrano, ki so ob sicer pičlih taboriščnih obrokih predstavljali pomemben vir prehrane. Septembra istega leta je bilo obstoječe taborišče povečano za t.i. Russenlager, ki je bil namenjen izključno sovjetskim vojnim ujetnikom in je bil popolnoma ločen od dela za zahodne zaveznike. Sovjetski vojni ujetniki so bili popolnoma brezpravni in nezaščiteni s strani mednarodnih zakonov. Bivali so v nečloveških razmerah, zato je zaradi sestradanosti, surovega ravnanja in bolezni v zgolj nekaj mesecih, natančneje od jeseni 1941 in do spomladi 1942 umrlo več tisoč zajetih Sovjetov. Situacija se je izboljšala v drugi polovici leta 1942, ko so Nemci zaradi pomanjkanja delovne sile uničevalna taborišča oz. taborišča smrti reorganizirali v delovna taborišča. Prehrana se je močno izboljšala, prav tako pa je drastično upadla smrtnost. Knjiga predstavlja več faz mariborskega taborišča – tako taborišče za zavezniške vojne ujetnike kot tudi sovjetsko uničevalno in kasnejše delovno taborišče ter obdobje, ko je bilo priključeno Stalagu XVIII B in preimenovano v Stalag XVIII B (ANNEX), in reorganizacijo ujetniških taborišč leta 1943, ko je na mestu nekdanjega Stalaga XVIII D (306) nastalo delovno taborišče 1046 GW, ki je skupaj z ostalimi okoliškimi delovnimi taborišči zdaj spadalo pod Stalag XVIII A v avstrijskem Wolfsbergu. Knjiga prav tako vsebuje seznam vojnih ujetnikov, ki so umrli v Mariboru.
