To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo

Na današnji dan leta 1969 je ob dveh in 31 minut po srenjeevropskem času na Mesec stopil prvi človek. To je bil ameriški vesoljec Neil Armstrong.

Buzz Aldrin na Luni. Pri tem je lahko Neil Armstrong fotografiral oba s pomočjo odboja na Aldrinovem vizirju. Foto: WikimediaVesoljska odprava se je imenovala Apollo 11 in je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem Programu Apollo.

Skupaj z Edwinom (Buzzom) Aldrinom, ki je iz pristajalnega plovila “Orel” stopil na Mesec drugi, je ostal tam 22 ur.

 

Armstrong je takrat izrekel danes že zgodovinski stavek: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo” (“That is one small step for man, one giant leap for a mankind“).

Poleg Neila in Edwina je bil član odprave še Michael Collins. Štartali so s Kennedyjevega vesoljskega središča 16. julija ob 9. uri 32 minut po tamkajšnjem času in štiri dni prepotovali 400.000 kilometrov do Lune. V lunarni modul sta se vkrcala Armstrong in Aldrin. 20. julija ob 13. uri in 15 minut sta se ločila od matične ladje v kateri je ostal pilot Collins. Po 102 urah in 15 minutah od starta z Zemlje, sta ob 16. uri in 17 minut pristala na Luni, kjer sta bila ob 2 uri in 31 minut (srednjeevropski čas).

Po izkrcanju na planoto, imenovano Morje miru, sta Armstrong in Aldrin namestila televizijsko kamero, ki ju je Aldrin stoji zraven pasivnega seizmičnega eksperimenta z lunarnim modulom v ozadju. Foto: Wikimediasnemala, ko sta razvila ameriško zastavo, odkrila ploščo ter nabrala kar 37 kilogramov in pol vzorcev prahu in kamenja z Mesečeve površine. Njun sprehod je trajal osem ur in pol. Vse to je televizijska kamera neposredno prenašala na Zemljo in tako je ta zgodovinski dogodek pred 47-imi leti lahko spremljalo približno 500 milijonov ljudi.

Razobesila sta ameriško zastavo in opravila različna merjenja, ter zbrala lunarno kamenje. Na kraju prvega izkrcanja sta pustila tablico z napisom:

»Tu so ljudje s planeta Zemlja prvič stopili na Luno. Prišli smo v miru za vse človeštvo.«

Največji ugled je bil pripisan Armstrongu, ki mu je predsednik Johnson podelil najvišje odlikovanje, NASA pa dve medalji. Še najmanj petnajst medalj je dobil od drugod. Naslednje odprave Apollo in naveličanost javnosti je celoten program potisnil v zgodovino. Pokazali so se tudi dvomljivci, ki iz napak na fotografijah dokazujejo, da je bila vse le ena največjih prevar. Televizijski prenosi naj bi bili posneti na Zemlji, kamenje pa naj bi ponaredili ali pa ga nabrali v kakšni puščavi. Drugi dvomijo o tem ali ni bil prvi človek na Luni Aldrin in ne Armstrong.

 

 

Vir:

Youtube, Wikimedia, Radio Prvi, rtvslo.si

Up Next

Related Posts