Tone Pretnar

Literarni zgodovinar, verzolog in prevajalec Tone Pretnar se je rodil na današnji dan pred 72-imi leti. Leta 1970 je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slovenskega in ruskega jezika ter književnosti, leta 1988 pa je v Varšavi uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Mickiewicz in Prešeren«.

Tonek Pretnar. Foto: WikimediaV 70-ih letih prejšnjega stoletja je bil lektor za slovenski jezik v Varšavi, Gradcu in Krakovu, nato pa docent za primerjalno slovansko književnost in učitelj starejše slovenske književnosti na filozofski fakulteti v Ljubljani.

Po večini se je ukvarjal z verzologijo, sodeloval s poljsko akademijo znanosti in med drugim napisal obsežno razpravo o slovenskem in poljskem verzu. Jedro njegovega dela je v metriki oziroma verzologiji, (primerjalni) teoriji in zgodovini verznega oblikovanja besedil. Njegovi drugi literarnovedni interesi so bili usmerjeni v primerjalno slavistiko (študij slovensko-poljskih literarnih stikov, teorija in zgodovina prevajanja) ter v raziskave iz zgodovine slovenskega slovstva od Brižinskih spomenikov do najnovejših romanov. Poleg znanstvenih študij je objavil več knjig prevodov (poljska, češka, ruska, litovska in angleška pesniška in prozna besedila) in izvirne priložnostne poezije, za katero si je izbral termin grafomanija. Bil je tudi urednik.

Svojo znanstveno pot je torej začel na Poljski akademiji znanosti in umetnosti v Varšavi leta 1972 in kmalu postal mednarodno priznan strokovnjak za verzologijo. Preučeval je tudi poljsko-slovenske kulturne stike, pripravil učbenik slovenščine za Poljake ter sodeloval pri pripravi velikega slovensko-poljskega slovarja. V poljščino je prevajal Cankarjevo prozo, v slovenščino pa poezijo poljskih avtorjev. Za prevod »Kronike ljubezenskih pripetljajev« pisatelja Konwickega je dobil Sovretovo nagrado.

Do leta 1992 je kot lektor redno sodeloval s predavanji na SSJLK (Seminar slovenskega jezika, literature in kulture). Spominska soba dr. Toneta Pretnarja v Tržiču. Foto: visit-trzic.comOd leta 1986 je bil član žirije mednarodne literarne prireditve Vilenice. Leta 1987 je prejel priznanje poljskega ministrstva za kulturo in leta 1991 Sovretovo nagrado za prevode iz poljščine.

1. oktobra 1992 je odšel na Poljsko na Inštitut za slovansko filologijo Šlezijske univerze, kjer je začel delati kot profesor slovenskega jezika, literature in kulture. Tam je 16. novembra 1992 umrl.

Pokopan je v Tržiču, kjer je bil celo življenje zelo cenjen (prejel je Prešernovo nagrado Gorenjske za leto 1984, Plaketo mesta Tržič za leto 1991 in večkrat Kurnikovo priznanje domačega kraja). Bil je prvi potujoči knjižničar v Tržiču, honorarno je delal v občinski matični knjižnici ter v specialni knjižnici v Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču. Od leta 1993 knjižnica v Tržiču nosi njegovo ime. Ob dvajseti obletnici Pretnarjeve smrti so v knjižnici odprli sobo, posvečeno znamenitemu meščanu.

Up Next

Related Posts