Trgovina kot dom, trgovina v domu: Stermecki, pionir sodobne trgovine na Slovenskem

Ni še tako zelo daleč, ko smo osnovna živila kupovali v manjših prodajalnah preko pulta. Lepša oblačila so bila narejena v krojaštvih in šiviljstvih. Maloštevilne so bile veleblagovnice, kjer je lahko potrošnik kupil nekaj več, nekaj cenejše in nekaj bolj v “trendu”. Še najbolj znane so bile prodajalne NA-MA in kasneje Maxi Market, ki sta se obdržali do današnjih dni. Po osamosvojitvi so trgovski centri na mestnih periferijah rasli kot gobe po dežju in danes si mora praktično vsaka občinska oblast prizadevati za oživitev nekdaj polnih mestnih in vaških središč. Pa vendarle je široko potrošništvo prisotno na Slovenskem že od preloma stoletja dalje, čeprav je bilo v času druge Jugoslavije nekoliko pozabljeno. Razsežnosti, ki so jih te hiše pred drugo svetovno vojno dosegle se lahko kosajo s tistimi, ki jih danes romantizirane spremljamo v popularnih nadaljevankah, kot sta britanski Mr. Selfridge, The Paradise ali pa španska Galerias Velvet.

Med največje trgovine z začetka 20. stoletja zagotovo sodi veletrgovina Trgovski dom Stermecki, ki je dobila ime po njenem ustanovitelju

Rudolf Stermecki (Vir: Kamra)

Rudolfu Stermeckemu. Rojen v Brezovici na Bizeljskem, je prve korake v trgovini naredil kot trgovski pomočnik v Brežicah. Od tam je odšel še v Kočevje, Žužemberk in nazadnje še v Ljubljano. Prestolnica Kranjske je leta 1903 dobila prvo veleblagovnico pod vodstvom Feliksa Urbanca, ki je prav tako izhajal iz okolice Brežic. V čudoviti secesijski Urbančevi hiši – danes poznani tudi pod imenoma Centromerkur in Emporium – je Urbanc meščanom ponudil sodobno manufakturno trgovino. Stermecki pa se je kmalu za tem presilil v Celje, kjer je leta 1905 odprl lastno trgovino. Ta je hitro prerastla svoje prvotne okvirje in leta 1911 je Stermecki že kupil hišo celjske posojilnice na današnji Prešernovi ulici 12, ki jo je nato v naslednjih desetletjih večkrat prezidal, tik pred drugo svetovno vojno pa jo je tudi nadomestil s sodobno veleblagovnico.

Hiter razvoj je trgovini med drugim omogočila uveljavitev kataloške prodaje. V tujini ta ni bila več novost. Prvo kataloško prodajo so zabeležili že ob koncu 15. stoletja v Benetkah, kljub temu pa ta ni bila pretirano razširjena. Šele z industrijsko revolucijo se je ta razširila, posebej plodna tla pa je našla v kolonialni Ameriki, kjer je bil prvi ponudnik prodajnih katalogov bodoči predsednik Benjamin Franklin. Ob prelomu stoletja je bil vodilni ponudnik kataloške prodaje v ZDA podjetje Sears, ki je od leta 1908 dalje ponujal celo hiše, ki danes dosegajo vrtoglave vrednosti na tržišču nepremičnin. Na Slovenskem pa je prvi uvedel kataloško prodajo prav Stermecki, ki je bil s tem pristopom invator na področju trgovine ne le v slovenskih deželah, temveč po celotni Avstro-Ogrski in kasneje tudi kraljevini SHS/Jugoslaviji. Njegova trgovina je bila zagotovo najbolj znana in priljubljena razpošiljalnica dobrin v Jugoslaviji, ki je bila hkrati ves čas v koraku z najnovejšimi trendi. Zaposleni so morali namreč spremljati tuje kataloge in tujo literaturo. Pričakoval je, da bodo znali več jezikov, celo esperanto. Trgovina je skupaj z drugimi veleblagovnicami na Slovenskem poskrbela tudi za znižanje cen konfekcije, kar ni bilo zanemarljivo zlasti v letih Velike gospodarske krize. To so si lahko privoščili zaradi proizvodnje in prodaje v velikih količinah.

Trgovski dom Stermecki (vir: Kamra)

Veliko obiskanost pa je beležila tudi njegova trgovina v Celju, ki si je kmalu nadela ime Trgovski dom. V njej so prodajali preproge, zavese in posteljno opremo, bombažne tkanine, volnene tkanine in sukno, čevlje, damsko in moško konfekcijo, perilo in modne dodatke ter klobuke. Imeli so tudi krojaško in čevljarsko delavnico. Vsi ti oddelki so nazadnje našli dom v sodobni stavbi na 3570m2 površine, kjer so imeli tudi električno dvigalo, centralno kurjavo ter lastno avtomatsko telefonsko centralo. V času največjih uspehov je delo v trgovini našlo okoli 200 ljudi. Za kataložno prodajo jih je skrbelo še dodatnih 100.

Tako kot drugim veletrgovcem pa druga svetovna vojna zadala bridko usodo. Ob izbruhu vojne je bil Stermecki pregnan v Paraćin v Srbijo. Od tam mu je nazadnje uspelo priti k hčerki na italijansko ozemlje, kjer je dočakal konec vojne. Naklonjena pa mu ni bila tudi povojna oblast, saj ga je na podlagi Zakona o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže obsodila na zaporno kazen, odvzem premoženja in državljanskih pravic. Kasneje so ga izpustili, zadnja leta pa je preživel pri hčeri v Zagrebu, kjer je tudi umrl.

Vir:

Počivavšek, Marija. »Trgovec in pionir kataloške prodaje.« V: Znameniti Celjani, Celje: Fitmedia, 2004, 50-51.

Počivavšek, Marija. En gros & en detail. Trgovina v Sloveniji do druge svetovne vojne: trendi, strukture, prakse. Celje: Zgodovinsko društvo Celje, 2012, 209-213.

Slovenski biografski leksikon, v.d. Stremecki, Rudolf. Dosegljivo na: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi611363/

Vir: Fotografij

Kamra: Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin

 

Up Next

Related Posts