6. aprila 1947 je umrl slovenski slikar in ilustrator Matija Jama, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti.
Matija Jama se je rodil 4. januarja 1872 v Ljubljani. Skoraj polovica svojega življenja je preživel na tujem. V Ljubljano se je preselil leta 1924. Tu je v starosti 75 let tudi zaključil svojo življensko pot v tostranstvu.
Jama se je šolal v Zagrebu in Münchnu. Bil je velik popotnik, saj je nekaj časa potoval z bivalnim vozom. Tako je slikal v nemških, avstrijskih in nizozemskih vasicah. Ko se je po letu 1924 ustalil v Ljubljani, je večkrat odšel slikat na Bled, v Volčji Potok, Belo krajino.
V svojem delu in po prepričanju je ostal zvest impresionističnim načelom – raziskoval je optično zaznavanje sveta. Upodabljal je predvsem krajine in vedute. Znani so njegovi ciklusi krajinskih motivov, figuralne kompozicije, portreti in avtoportreti. Leta 1938 je bil skupaj z Rihardom Jakopičem izbran za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegova dela so Vrbe, Hiše v snegu, Krave na Kolpi, cikla Šenklavž in Kolo.
Med letoma 1929 in 1935 je nastala serija devetih slik s šenklavškim motivom, ki si ga je Jama lahko ogledoval skozi okno mansardnega ateljeja v petem nadstropju Souvanove hiše na Mestnem trgu. Slika Šenklavž z Robbovim vodnjakom je nastala okoli leta 1936 in je zadnja slika v seriji. Gre za največjo sliko, ki je bila naročilo 
tedanje banovinske uprave. Jama je v njej združil tri pomembne ljubljanske 
spomenike: Magistrat, Robbov vodnjak in zahodno pročelje baročne stolnice z mogočnima zvonikoma.
Kolo je morda ena zadnjih Jamovih velikih slik. Bele belokranjske noše z rdečo vezenino v sončni pokrajini so samo realističn variacija secesijskih muz in vil v belih tančicah v svetih gajih in na rajskih poljanah. Jama tu naniza dekliške figure v razposajanem plesu, kar je v nasprostju z načinom življenja Belokranjcev, zatopljenih v delo. Razgibanost plesnega kroga z letečimi krili in nagibi teles je ujeta v vzporedni niz planov, ki sledijo slikovni površini. Na ta način avtor ustvari optično poglabljanje prostora.
Dela Matije Jama lahko poiščete v virtualni galeriji, ki jo je pripravila Narodna galerija.
Viri in literatura:
