Na današnji dan leta 1921 je ustavodajna skupščin Kraljevine SHS sprejela vidovdansko ustavo, ki je veljala vse do 6. januarja 1929, ko jo je kralj Aleksander I. Karađrođević razveljavil ob uvedbi diktature.

Ustava je začela nastajati po volitvah Ustavodajne skupščine, 28. 10. 1920, kjer je bilo izvoljenih 419 poslancev, naloga katerih je bila sprejem ustave Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

V Ustavi je bil uzakonjen centralizem in unitarizem, kralj je dobil pooblastila potrjevanja zakonov, sklicevanja parlamenta, postal je vrhovni vojaški poveljnik, država pa je postala ustavna monarhija. Ustava je bila še pred sprejetjem zelo sporna, saj je bil med slovenskimi in hrvaškimi poslanci, ter med srbskimi poslanci spor. Slovenci in Hrvati so zagovarjali federativno republiko, medtem ko so Srbi zagovarjali centralistično monarhijo. Veliko prahu je dvignilo tudi načelo unitarizma, kjer so trdili, da so Slovenci, Hrvati in Srbi samo različna plemena enega naroda, ta narod pa so želeli čim bolj poenotiti.

28. junija 1921, na Vidov dan, dan ko je bilo napovedano glasovanje o sprejemu ustave, so ti spori ponovno prišli na dan. Člani Jugoslovanskega kluba (del katerega so bili tudi poslanci Slovenske ljudske stranke), Narodnega kluba, Hrvatske republikanske seljačke stranke in Komunistične partije Jugoslavije, se namreč niso udeležili glasovanja. Ustava Srbov, Hrvatov in Slovencev, oziroma, vidovdanska ustava, pa je bila navkljub odsotnosti 161 poslancev, vseeno sprejeta z 233 glasovi za in 35 glasovi proti.

Vodstvo SLS je kasneje ustavi priznalo legitimnost, poslanci Jugoslovanskega kluba pa so se 2. julija vrnili v Narodno skupščino in nadaljevali s svojimi političnimi prizadevanji pod sloganom: »Priznavamo sedanjo ustavo s pridržkom odločne zahteve, da se prej ali slej revidira.«

Ustava je ostala v veljavi vse do šestojanuarske diktature, leta 1929, ko je Aleksander Karađorđević, kot odziv na politične nemire v državi in streljanje v parlamentu 8. avgusta 1928, razpustil parlament, prepovedal vse politične stranke in prevzel vso oblast, vidovdanska ustava pa je bila razveljavljena.

Viri:

• Balkovec, Bojan (1989). Volilci in glasovanje na vidovdanski ustavi. Zgodovinski časopis, let. 43, št. 2 (1989), str. 241-248.
• Ratej, Mateja (2012). Josip Hohnjec – načelni borec za revizijo vidovdanske ustave v Narodni skupščini v letih 1921-1925. Zgodovinski časopis, let. 66, št. 1/2, str. 144-163.