Na Vidov dan, 28. junija, se je v preteklosti zgodilo veliko dogodkov, ki so na različne načine vplivali na kasnejše življenje. Takoj nam pridejo na misel bitka na Kosovem polju leta 1389, pa obisk Franca Ferdinanda s soprogo v Sarajevu, 28. junija 1914, kjer sta bila ubita, ali pa sprejema prve ustave združene države južnih Slovanov, Kraljevine SHS, 28. junija 1921.

Ko je Franc Ferdinand, avstroogrski prestolonaslednik, skupaj s soprogo Sofijo, prispel v Sarajevo, seveda ni vedel, da ne bo dočakal konca dneva. Je pa to bila želja mladeničev, ki so stali ob poti, ki jo je kolona vozil začela na železniški postaji v Sarajevo in se skozi mesto peljala do mestne hiše. Prvi poskus atentata ni uspel. Neuspešna koordinacija vožnje ob vračanju, pa je omogočila, da je Gavrilo Princip na vogalu pri trgovini Schiller pri Latinskem mostu izstrelil dva usodna strela, ki svet pognala v veliko štiriletno vojno, kakršne svet pred tem še ni doživel.

Več o dogodkih 28. junija 1914 in o kasnejši usodi atentatorjev si oglejte v spodnjem prispevku Središča za javno zgodovino.

Prenos zemskih ostankov Gavrila Principa in njegovih tovarišev (Slovenski narod, 26. junij 1920, str. 3)

Prenos kosti vidovdanskih mučenikov (Slovenski narod 9. julij 1920, str. 1)