V vasi Sinji Vrh (okolica Vinice v Beli krajini) je na obledeli ali odpadli barvi zunanjega stene opuščenega župnišča viden italijanski napis VINCEREMO. Avtor tega zapisa je napis slučajno opazil, 26. 12. 2015, ko se je peljal skozi Sinji Vrh. Pot je nato nadaljeval do Starega trga ob Kolpi kjer si je ogledal novo investicijo slovenskih oblasti iz novembra in decembra 2015, to je bila žičnata ograja ob Kolpi oziroma kot so jo poimenovali “tehnična ovira.”

Zgodovinar Andrej Vovko je v knjigi Nasmejana zgodovina zapisal, da so Italijani med okupacijo zelo cenili tiste, ki so se prostovoljno odločili za učenje italijanščine. Zapisal je naslednji primer: »Tako so v Beli krajini zelo upoštevali nekega slovenskega uradnika, ki jih je lepo pozdravljal z njihovim pozdravom “Vinceremo!“ (Zmagali bomo!), le da je mož pozdrav “slabo izgovarjal“: “Vincežremo!” Ko jim je neki manj zavedni Slovenec ta pozdrav točno prevedel, je bilo uradnikove priljubljenosti pri Italijanih seveda takoj konec.

Katere napise so Italijani zapisali v Gradacu v Beli krajini in kaj so domačini dodali napisu Vinceremo je povedal Anton Stipanič, zapisal pa Božidar Flajšman in je dostopno na tej povezavi: https://www.radio-odeon.com/novice/vinceremo-videt-cemo/

V Sinjem Vrhu je med 26. majem 1941 in septembrom 1943 bila postojanka italijanske vojske. Italijanski vojaki so zasedli župnišče in se v njem naselili. Poleg tega so zgradili še tri bunkerje. Eden je bil v požgani hiši, druga dva pa še v dveh hišah. Utrdili so se tudi v zvoniku cerkve. Cela postojanka (župnišče, cerkev in bunkerji) je bila obdana z bodečo žico. Na dan italijanske kapitulacije v septembru 1943 je bilo v postojanki na Sinjem Vrhu, okoli 180 italijanskih vojakov. Okoli 20 kmetov, ki so bili člani vaške zaščite Sinji Vrh, so se odločili, da jih razorožijo. Ker so bili kmetje neoboroženi oziroma slabo oboroženi ter zaradi velike številčne premoči Italijanov, vsi kmetje niso odšli v italijansko postojanko. Na pogajanja v italijansko postojanko je odšlo 5 kmetov. Vodil jih je Franc Ravnikar.[2] Sodelavci muzeja narodne osvoboditve LRS so v Gradivu za topografijo NOB v Beli krajini tako opisali pogajanja med kmeti in italijanskimi vojaki na Sinjem Vrhu: »Italijani se niso hoteli predati. Kmetje so jim grozili, da so obkoljeni od slovenskih brigad in da bodo uničeni, če ne predajo orožja. Prvi dan Italijani kjub temu niso pristali na kapitulacijo z izgovorom, da ne vedo, kaj bo rekla oziroma odločila njihova nadrejena komanda. Drugi dan so jim zaščitniki pri ponovnih pogajanjih zagrozili in Italijani so končno popustili. Okrog 180 italijanskih vojakov je položilo orožje pred 20 neoboroženimi kmeti.«[3]

Poleg napisa VINCEREMO, se na dveh zunanjih stenah trenutno neuporabljenega župnišča na Sinjem Vrhu, vidni še naslednji napisi. Na isti steni kot je napis VINCEREMO, je viden še napis KMETIJSKA ZADRUGA SINJI VRH. Ta isti napis je tudi na zunanji steni kjer je vhod, polet tega pa sta še napisa W STALIN in W TITO.

Napisi na župnišču v Sinjem Vrhu niso nastali istočasno. Datiramo jih lahko po naslednjem vrstnem redu. Napis VINCEREMO je nastal v času, ko je bila tam italijanska postojanka, torej med 26. majem 1941 in 8. septembrom 1943.[4] Napisa W STALIN in W TITO sta nastala po odhodu italijanske vojske iz Sinjega Vrha, torej po 8. septembru 1943. Napis W STALIN je na pročelju ostal največ do pomladi 1948, ko je prišlo med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo do spora z Informbirojem.[5] Napis KMETIJSKA ZADRUGA SINJI VRH pa datiramo v čas po letu 1947, ko so oblasti v okviru povojne kmetijske politike v vaseh ustanavljale zadruge, kot posebne oblike skupne lastnine.[6] Leta 1958 je Kmetijska zadruga Sinjih Vrh še bila v prostorih župnišča na Sinjem Vrhu. Na fotografiji stavbe župnišča Sinji Vrh iz 50 let. 20 stol. (objavljeni 1958) je na dveh zunanjih pročeljih viden le napis KMETIJSKA ZADRUGA SINJI VRH. Ostali napisi so že bili prebeljeni.[7]

Avtor: Blaž Štangelj

Literatura:

• Gradivo za topografijo NOB. 1. Snopič. Bela krajina. Ljubljana: Muzej narodne osvobodnitve LRS, 1958.
• Nećak, Dušan, Božo Repe. Oris sodobne obče in slovenske zgodovine. Učbenik za študente 4. letnika. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2003.
• Slovenska novejša zgodovina. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanaja Republike Slovenije, 1848-1992. zvezek. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2006.
• Vovko, Andrej. Nasmejana zgodovina. Popotovanje skozi čas v 189 nasmehih. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996.

Spletni viri:

• Flajšman, Božidar. »Vinceremo – videt čemo« «https://www.radio-odeon.com/novice/vinceremo-videt-cemo/ (Dostop: marec 2018)

OPOMBE:

[1] Vovko, Nasmejana zgodovina, 190.

[2] Gradivo za topografijo NOB. Bela krajina, 162–163.

[3] Gradivo za topografijo NOB. Bela krajina, 163.

[4] Gradivo za topografijo NOB. Bela krajina, 162.

[5] Nećak in Repe. Oris sodobne obče in slovenske zgodovine, 266–267.

[6] Slovenska novejša zgodovina, 892.

[7] Gradivo za topografijo NOB. Bela krajina, 163, 279, fotografija 1840/11.