5. decembra 1791 je na Dunaju umrl avstrijski skladatelj, Wolfgang Amadeus Mozart.
Anekdota iz Mozartovega življenja pravi, da naj bi ga nekega dne mladi študent glasbe vprašal po nasvetu, kako napisati simfonijo. Wolfgang naj bi odgovoril, da je simfonija kompleksna in težka oblika skladanja in je mlademu nadebudnežu svetoval, da naj najprej poskusi s kakšno klavirsko sonato ali pa z godalnim kvartetom, preden se loti simfonije. Toda študent je ugovarjal, češ da je mojster pisal simfonije že mnogo mlajši kot on. Mozart mu je odgovoril, da on ni nikoli vprašal nikogar kako naj to stori.
Zgodba priča o tem kakšne neizmeren talet je Mozart bil. To potrjuje tudi Ian Page, britanski skladatelj, ki si je zadal velik, 27 let trajajoč projekt, ki se je začel leta 2015. Gre za popotovanje po Mozartovi ustvarjalni poti, vplivih in stvaritvah. Vsako leto bodo raziskovali glasbo, ki so jo ustvarili Mozart in njegovi sodobniki pred natanko 250 leti. Obdelali so leti 1765 in 66, ko je bilo mlademu Mozartu komaj 10 let. Page je dejal, da je bila glasba 10 letnega Mozarta že zelo invoativna.
Simfonija št. 5 v B-duru, K. 22, leto nastanka 1766.
Mozart je bil znan že za časa življenja. Začenši kot otroška zvezda, je svojo pot uspešno nadaljeval in pri svojih dvajsetih dosegel vseevropsko slavo. Vse to je imelo svoj davek, saj je družina zaradi nastopanja po dvorih veliko potovala. Mozart naj bi kar 14 let od svojih 36 preživel na poti, kar je zagotovo močno vplivalo na njegovo zdravje. Pri 14 letih je napisal opero Mitridate re di Ponto s katero je pri uprizoritvi decembra 1770 v Milanu požel ovacije.
Uvertura v opera Mitridat, kralj Ponta (Mitridate, re di Ponto). Delo je Mozart napisal med italijansko turnejo leta 1770.
V desetletjih po Mozartovi smrti je bilo več poskusov s strani muzikologov, da bi uredili skladateljeva dela. Šele leta 1862 je Ludwig von Köchel uspel urediti vse kompozicije, označil pa jih je z oznako K (Köchel) oziroma KV (Köchel-Verzeichnis). Tako je npr. Klavirski koncert v A duru večkrat označen preprosto kot »K488« ali »KV488«. Seznam je bil šestkrat revidiran. Med Mozartove najboljše stvaritve še vedno sodijo:
Opera Čarobna piščal (uvertura). Napisana 1791. Opera je imela ogromno moralno vrednost za tisti čas, saj je Mozart z njo skušal pokazati nadvlado nemškega gledališča nad italijansko glasbo.
Opera Don Juan (uvertura). Napisana 1787. Uvertura 28. oktobra, na večer pred krstno predstavo, še ni bila napisana. Mozart se je zabaval pozno v noč in med drugo in tretjo uro zjutraj začel s pisanjem in v treh urah končal. Zjutraj so partituro odnesli prepisovalcu, glasbeniki pa so notne zapise dobili še sveže in jih odigrali prima vista (na prvi pogled). Občinstvo je bilo nadušeno.
Klavirski koncert številka 21 v C duru v izvedbi milanske Scale.
Eno najbolj kontroverznih Mozartovih del je nedvomno Rekviem, ki naj bi ga mojster pisal v zadnjih urah svojega življenja. Mozart je dobil naročilo za Rekviem poleti 1791. Delo je naročil grof Walsegg-Stuppach v spomin na ženo, ki mu je umrla v cvetu mladosti. Naročnik je polovico honorarja poravnal vnaprej. Naročilo mu je omogočilo nujno potreben predah v vrtincu dolgov, s katerimi je pokrival svoje prekomerne, še do danes ne docela pojasnjene izdatke. Tako je nastanku ene najlepših glasbenih umetnin botrovala nuja. Mozart se je nemudoma lotil dela in Rekviem je skladal prav do svoje smrti 5. decembra 1791. Vmes je delo dvakrat za nekaj tednov prekinil, da je ustvaril operi Čarobna piščal in La clemenza di Tito.
