Zeleni pohod

6. novembra 1975 se je pričel Zeleni pohod, ki ga je koordinirala maroška oblast v želji, da bi Španijo prisilili k prepustitvi Španske Sahare Maroku. Tako se je 350.000 Maročanov, ki jih je spremljala še okrog 25.000 članov maroške vojske, odpravilo v Zahodno Saharo. Dogodek se je kasneje potenciral v 16-letno vojno med Marokom in enotami zahodnosaharskega osvobodilnega gibanja Polisario. 

Da severni del Španske Sahare pripada Maročanom, so le-ti trdili že mnogo pred prvo pravo priložnostjo za njegovo osvojitev. Španska oblast nad območjem je bila namreč resneje omajana leta 1973, ko je Polisario sprožil gverilsko vojno. Njeni rezultati so bili vidni oktobra 1975, ko so se Španci potiho pričele pogajati z voditelji upora o predaji oblasti. V tem trenutku se je v dogajanje vmešal Maroko, ki je računal na ugodno razsodbo mednarodnega sodišča, ki pa je razsodilo, da tako Maroko kot Mavretanija nimata zadostnih razlogov, da bi si priključila dele kolonije. Odločitev so preložili na tamkajšnje prebivalstvo, ki bi se tako moralo samoopredeliti o svoji pripadnosti oziroma položaju.

Ker so bila poročila predstavnikov Združenih narodov polna novic o Sahrawskih sanjah o neodvisnosti, so se maroške oblasti odločile za ukrepanje. V Špansko Saharo so 31. oktobra 1975 poslale vojsko, ki je naletela na hud odpor Polisaria. Nato so uporabili drugačen pristop – “mirne demonstracije v obliki pohoda”, ki je bil glede števila udeležencev enormen ter dobro medijsko pokrit. 6. novembra 1975 se je tkao zbralo okoli 350.000 neoboroženih Maročanov v mestu Tarfaya. Opremljeni s kraljevimi slikami, maroškimi ter zelenimi zastavami, ki so ponazarjale Islam, so čakali na ukaz kralja Hassana II., da lahko prestopijo mejo. Tu so jih pričakale španske oborožene sile, ki jim je bilo ukazano, da nad udeleženci pohoda ne smejo uporabljati orožja. Pred samim začetkom pa so očistili nekaj minskih polj.

Španija se je znašla v nezavidljivem položaju, maroška akcija je namreč sovpadala s poslabšanjem zdravstvenega stanja generala Franka, ki je 20. novembra 1975 umrl. Področje kolonije sta zavzela Maroko in Mavretanija, ki je kasneje od svojih namenov odstopila. Maroške oblasti so se z gibanjem Polisario neuspešno bojevale 16 let, ko so Združeni narodi dosegli ustavitev napadov. Področje je ostalo pod maroško oblastjo, ki ji je uspelo preprečiti referendum o neodvisnosti, še vedno pa ponuja Maročanom delo na področjih, ki jih obvladuje.

Vir: https://www.rtvslo.si/svet/bo-zahodna-sahara-za-zmeraj-ostala-zadnja-afriska-kolonija/378110

Up Next

Related Posts