Vzajemni bibliografski sistem COBISS (kratica za Co-operative Online Bibliographic System & Services) je slovenski knjižnični informacijski sistem, ki ga je razvil mariborski Institut informacijskih znanosti. Uporabljajo ga knjižnični sistemi Slovenije, Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Makedonije, Srbije in Črne gore, povezavo vseh teh sistemov pa skupaj imenujemo COBISS.Net.

Slovenski knjižnični informacijski sistem COBISS.SI sooblikujejo Institut informacijskih znanosti (IZUM) kot knjižnični informacijski servis in knjižnice, ki sodelujejo v sistemu vzajemne katalogizacije. V sistemu vzajemne katalogizacije COBISS.SI sodelujejo:

• nacionalna, univerzitetne in visokošolske knjižnice (81),
• splošne knjižnice (61),
• specialne knjižnice (126),
• šolske knjižnice (169).

Število bibliografskih zapisov v vzajemni bazi podatkov presega 4.500.000.

Domača stran: http://www.cobiss.si/

Digitalna knjižnica Slovenije

• dLib.si je knjižnica na spletu, ki je na voljo vsem – kadarkoli in kjerkoli, prek računalnika ali mobilnega telefona;
• do nje lahko dostopate prosto, brez vseh omejitev;
• v vaš dom, na delovno mesto, univerzo ali šolo prinaša pisne kulturne zaklade Slovenije, redkosti,
  ki jih hranimo v NUK in v drugih slovenskih knjižnicah. Hkrati vam omogoča dostop do aktualnih strokovnih člankov in drugih celotnih besedil.

Vsebina

• besedila: časopisje (članki, znanstveni članki), knjige, poročila ARRS, visokošolska dela
• slike: 3D predmeti, artoteka, fotografije, notno gradivo, plakati, razglednice, rokopisi, vedute, zemljevidi
• multimedija: virtualne razstave, zvočni posnetki
• poročila: zaključna poročila ARRS (raziskovalni programi, raziskovalni projekti, podoktorski projekti)

Domača stran: http://www.dlib.si/

Narodna in univerzitetna knjižnica (kratica NUK) je nacionalna knjižnica Republike Slovenije in največja knjižnica v državi. Njena osnovna naloga je zbiranje, urejanje, hranjenje in posredovanje slovenske pisne kulturne dediščine. Poleg nacionalne NUK opravlja še vrsto drugih funkcij, in sicer osrednje državne knjižnice, univerzitetne knjižnice Univerze v Ljubljani, centra za razvoj slovenskih knjižnic, po definiciji mednarodnega bibliotekarskega združenja IFLA pa je tudi osrednja znanstvena knjižnica v Sloveniji.

Domača stran: http://www.nuk.uni-lj.si/

Naslov: Turjaška ulica 1, 1000 Ljubljana

Email: info@nuk.uni-lj.si

Redni odpiralni čas: http://www.nuk.uni-lj.si/obisk/delovni-cas-redni

Kontakt: Telefonska centrala: (01) 2001 110, Informacije: (01) 2001 188

Knjižnica INZ je specialna knjižnica, ki zbira in hrani gradivo za znanstvene preučevalce in ljubitelje novejše zgodovine. Njeno gradivo je sprva zaobjemalo predvsem knjige in revije o zgodovini druge svetovne vojne in zgodovini delavskega gibanja, z razširitvijo interesnih področij Inštituta pa tudi knjižnica nabavlja gradivo o politični, gospodarski, socialni in kulturni zgodovini Slovencev.

Inštitut za novejšo zgodovino je sodoben zgodovinski inštitut, ki gre v korak z razvojem zgodovinopisja in upošteva dosežke ostalih humanističnih in družboslovnih disciplin. Teži k permanentnemu preverjanju izhodišča vede, vplivov okolja in nacionalne znanstvene politike. Zgodovinopisno raziskovanje sodobnosti je tudi svojevrstno držanje ogledala družbi; na robu med preteklostjo in sedanjostjo se bo gibal Inštitut tudi v prihodnje, saj sodobna zgodovina ni le humanistična disciplina, pač pa tudi pogovor s sodobno družbo, njenimi problemi in silnicami.

Domača stran: http://www.inz.si/knjiznica.php

Facebook

Naslov: Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana

Kontakt: 01 200 31 28 ali 01 200 31 32

Delovni čas: ponedeljek – petek: od 8 h do 13 h, sreda: od 8 h do 15 h

Knjižnica je umeščena v organizacijsko shemo Pokrajinskega arhiva Maribor in spada med slovenske specialne knjižnice s področja kulture.

Osnovo knjižnice predstavlja knjižni sklad, ki ga sestavlja knjižno in neknjižno gradivo Knjižno gradivo je omejeno predvsem na področja narodne, regionalne in lokalne zgodovine, arhivistike in drugih pomožnih ved. Neknjižno gradivo pa sestavljajo zbirke fotografij, razglednic, plakatov, zemljevidov, drobnih tiskov, mikrofilmskih posnetkov arhivskega gradiva in zvočnih zapisov.

Domača stran: http://www.pokarh-mb.si/si/p/6/20/knjiznica-pam.html

Naslov: Glavni trg 7, 2000 Maribor

Kontakt: Telefon: (+386 2) 22 85 021 E-pošta: knjiznica@pokarh-mb.si

Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8:00 do 14:00

Biblioteka SAZU je specialna akademijska knjižnica, namenjena uporabnikom matične ustanove in zunanjim obiskovalcem. Ustanovljena je bila leta 1938 in je s približno pol milijona enotami ena največih knjižnic v Sloveniji. S svojim knjižnim fondom – večinoma tujim – sega skoraj na vsa področja znanosti. Njena posebnost je izjemno razvita zamenjevalna publikacijska dejavnost, saj sodeluje s prek 1550 znanstvenimi, raziskovalnimi in kulturnimi ustanovami iz skoraj 100 držav. Z zamenjavo knjig, ki jih izdata Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) in Znanstvenoraziskovalni center SAZU (ZRC SAZU), se vključuje v mednarodno znanstveno in raziskovalno sfero.

Biblioteka SAZU, ki je del delovne skupnosti SAZU, opravlja centralizirano vsa knjižničarska dela za centralno biblioteko in še 17 specializiranih knjižnic inštitutov ZRC SAZU. Poleg tega opravlja dela tehničnega izvajalca založb SAZU in ZRC SAZU.

Biblioteka SAZU hrani knjige v centralni knjižnici, v knjižnicah inštitutov in sekcij Znanstvenoraziskovalnega centra (ZRC) SAZU in v nekaterih drugih inštitucijah. Predpona k signaturi pove, kje se hrani knjiga, saj so inštituti in njihove sekcije označeni s črkami, ki uvajajo osnovno signaturo. Če pri signaturi črke ni, pomeni, da je knjiga v centralni biblioteki.

Izposoja gradiva inštitutov ZRC SAZU je mogoča le v knjižnicah teh inštitutov v okviru njihovega delovnega časa.
A – Inštitut za arheologijo: 8.30-10.00
B – Biološki inštitut Jovana Hadžija: čet. 12.00-13.00
C – Muzikološki inštitut: le po dogovoru
G – Paleontološki inštitut Ivana Rakovca: tor. 10:00-12:00, čet. 10:00-12:00
H – Zgodovinski inštitut Milka Kosa: 9.00-11.30
Hn – Raziskovalna postaja Nova Gorica
I – Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije: 10.00-12.00
J – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša: 10.00-12.00
L – Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede: 11.00-14.00
N – Inštitut za slovensko narodopisje: tor, sre, čet 10.00-12.00
S – Inštitut za raziskovanje krasa: pet. 8.30-9.30
U – Umetnostno zgodovinski inštitut Franceta Steleta: 9.00-11.00
W – Glasbenonarodopisni inštitut
Z – Geografski inštitut Antona Melika: 12.00-13.00
X – Filozofski inštitut: 11.00-13.00

Biblioteka SAZU je za javnost odprta vsak dan med 11. in 13. uro, izjemoma po predhodnem telefonskem dogovoru tudi izven tega časa.

Domača stran: http://www.sazu.si/biblioteka.html

Naslov: Novi trg 5, 1000 Ljubljana, p.p. 323

Kontakt: knjižnica, tel. 01 4706 245, E-pošta cobissazu_dl@zrc-sazu.si izposoja, tel. 01 4706 250, 01 4706 251, E-pošta illsazu@zrc-sazu.si

Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije ima danes funkcijo specialne knjižnice s področja kulture. Ima status javne knjižnice in je odprta za domače strokovnjake in zunanje obiskovalce, med katerimi je večje število študentov. Za študijske namene je mogoče uporabljati starejše gradivo in tiske posebnega zgodovinskega pomena.

Sodobna literatura v knjižnici je predvsem s področij, ki jim je namenjena matična ustanova. Tako poskušamo pridobiti čim več literature za področja numizmatike, arheologije, uporabne umetnosti, kulturne zgodovine, muzeologije in konservatorstva.

Večino publikacij pridobivamo z zamenjavo s sorodnimi slovenskimi in predvsem tujimi ustanovami. Poleg katalogov občasnih razstav zamenjujemo tudi več periodičnih oziroma serijskih publikacij: Argo, Situla, Katalogi in monografije in Viri: gradivo za materialno kulturo Slovencev.

Domača stran: http://www.nms.si/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=62&Itemid=143&lang=sl

Naslov: Muzejska 1, 1000 Ljubljana

Urnik Knjižnica je za obiskovalce odprta od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure. V poletnem času, od 15. julija do 20. avgusta, je čitalnica odprta od 9. do 14. ure.

Kontakt: Čitalnica, tel.: +386 1 241 44 63, citalnica[@]nms.si

Temeljno poslanstvo OHK FF je dati vrhunskim humanističnim in družboslovnim izobražencem orodja za pridobivanje, upravljanje in uporabo znanja, jih podpirati pri pedagoškem in raziskovalnem delu z bogatimi fondi svojih 18 specializiranih knjižnic.

Domača stran: http://www.ff.uni-lj.si/1/ohk.aspx

Novitete

Naslov: Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana

Oddelčne knjižnice:

Anglistika, germanistika in prevajalstvo
Arheologija
Azijske študije
Bibliotekarstvo, informacijske znanosti in knjigarstvo
Etnologija in kulturna antropologija
Filozofija
Geografija
Klasična filologija
Muzikologija
Pedagogika in andragogika
Primerjalna književnost in literarna teorija
Primerjalno in splošno jezikoslovje
Psihologija
Romanski jeziki in književnosti
Slovenistika in slavistika
Sociologija
Umetnostna zgodovina
Zgodovina

Miklošičeva knjižnica – FPNM (MKMB) skrbi za vnos bibliografskih enot v sistem COBISS za potrebe bibliografije raziskovalcev, profesorjev in strokovnih delavcev ter sodelavcev Filozofske fakultete, Pedagoške fakultete in Fakultete za naravoslovje in matematiko.

Domača stran: http://www.ff.um.si/o-fakulteti/miklosiceva-knjiznica/

Naslov: Koroška cesta 160, 2000 Maribor

Kontakt: Knjižnica, tel. +386 2 229 37 34, E-pošta knjiznica.mkmb@um.si
Izposoja: tel. +386 2 229 37 34, E-pošta knjiznica.mkmb@um.si

Poletni odpiralni čas: Od ponedeljka do petka od 08.00 do 14.00.

Knjižnica zbira, ureja, hrani in strokovno obdeluje tiskane in elektronske vire, podpira študijski in znanstvenoraziskovalni proces univerze, zagotavlja najboljši možni dostop do njih, skrbi za njihovo zaščito in varovanje ter za njihovo ohranjanje za prihodnost. Z izdelavo tekoče bibliografije skrbi za promocijo slovenske znanstvene dediščine.

Domača stran: http://www.upr.si/sl/univerza/univerzitetna-knjiznica

Naslov: Titov trg 5, 6000 Koper – Capodistria

Kontakt: Univerzitetna knjižnica, tel. +386 5 611 75 66, faks +386 5 611 75 30, E-pošta info@uk.upr.si

Univerzitetna knjižnica Univerze v Novi Gorici je bila formalno ustanovljena aprila 1998. Namenjena je vsem študentom in sodelavcem Univerze v Novi Gorici, pa tudi drugim, ki jih zanima gradivo s področij, ki jih knjižnica pokriva. Zbiramo predvsem gradivo s področja ekologije, fizike, kemije, matematike, biologije, gospodarstva, slovenistike, humanistike, vinogradništva in umetnosti.

Domača stran: http://www.ung.si/sl/knjiznica/

Naslov: Vipavska 13, Rožna Dolina, 5000 Nova Gorica

Kontakt: T: (05) 3315 220 E: library@ung.si

Uradne ure: Ponedeljek, torek, sreda, četrtek 8.00-18.00 Petek 8.00-16.00

Knjižnica AMEU ISH je kot urejena zbirka knjig začela nastajati septembra 1994. Osnovni knjižnični fond poskuša zapolniti področje humanističnih ved (predvsem področje socialne in zgodovinske antropologije, sociologije kulture, teorije medijev, lingvistike, epistemologije) in tako pokriti vse teme študijskih raziskovalnih programov fakultete.

Knjižnica je uvrščena med visokošolske knjižnice. Zbirka obsega približno 7.000 večinoma tujejezičnih monografij, 150 naslovov serijskih publikacij in 150 zaključnih del študentov. Knjige so v prostem pristopu in urejene po UDK (univerzalni decimalni klasifikaciji). Dodana so še nekatera gesla, ki predstavljajo vsebine posameznih tem, predavanih ali raziskovanih na ISH (npr. antična in socialna antropologija, lingvistika, judovsko vprašanje, študiji spolov, medijski študiji, epistemologija itd). Ločeno stojijo domače knjižne zbirke (ANALECTA, KRT, SH, ZPS).

Domača stran: http://www.ish.si/?page_id=129

Naslov: Kardeljeva ploščad 1, 1000 Ljubljana

Kontakt: knjižnica, tel. +386 59 33 30 71, E-pošta library@ish.si

Europeana je evropska digitalna knjižnica z digitaliziranimi slikami, besedili ter zvočnimi in video posnetki.

Europeana ponuja dostop do evropskih kulturnih zakladov v digitalni obliki. Poleg gradiv knjižnic ponuja tudi gradivo muzejev, arhivov in multimedijskih arhivov (npr arhivov radia in televizije, filmskih arhivov itd). Vsebina se na Europeano steka iz različnih virov, pri tem pa digitalni objekti niso shranjeni na osrednjem strežniku Europeane, temveč ostajajo na strežnikih kulturnih ustanov, ki gradiva zbirajo. Za uporabnike slednje pomeni, da si lahko na Europeani ogledajo pomanjšano sliko objekta z metapodatki, s klikom na povezavo pa si lahko ogledajo vsebino v originalnem okolju, to je strežniku ustanove, ki je prispevala vsebino. Partnerske institucije tako ohranijo popoln nadzor nad svojimi digitalnimi vsebinami.

Europeana, trenutno omogoča dostop do 15 milijonov digitalnih vsebin. Med najzanimivejše gradivo posameznih držav članic sodijo: posnetki padca berlinskega zidu, fotografije hiše in grobnice italijanskega fizika in astronomaGalilea Galileja, portret Alfreda Nobela, notne partiture Wolfganga Amadeusa Mozarta, dela Sibeliusa, Rože zla pesnika Baudelaira, risbe Leonarda da Vincija, Vermeerjeva slika Dekle z bisernim uhanom.

Europeano lahko uporabljamo v več jezikih, tudi v slovenščini. Omogoča iskanje v skoraj vseh uradnih jezikih EU, tako da lahko iskalci uporabljajo stran v njihovem lastnem jeziku.

Domača stran: http://www.europeana.eu/portal/

Evropska knjižnica je servis na svetovnem spletu in nudi dostop do virov 47 nacionalnih knjižnic po Evropi. Viri so lahko v digitalni ali analogni obliki in vključujejo knjige, revije, časopise, avdioposnetke ter ostalo gradivo. Portal Evropske knjižnice omogoča brezplačno iskanje in ponuja zapise metapodatkov in digitalnih objektov: nekatere brezplačno, druge proti plačilu. Upravljanje Evropske knjižnice temelji na sodelovanju triindvajsetih nacionalnih knjižnic, ki so zadolžene za vzdrževanje in razvoj storitev na portalu.

Domača stran: http://www.theeuropeanlibrary.org/tel4/

Svetovna digitalna knjižnica (World Digital Library) je brezplačni mednarodni internetni projekt Knjižnice ameriškega Kongresa, ki je dostopen v več jezikih. Internetna baza vsebuje pomembne podatke o svetovnih kulturah, ki so predstavljeni z digitaliziranimi rokopisi, zemljevidi, redkimi knjigami, glasbenimi partiturami, zvočnimi posnetki, filmi, fotografijami, digitaliziranimi slikami, arhitekturnimi načrti, itd. Namen Svetovne digitalne knjižnice je promocija mednarodnega in medkulturnega razumevanja in osveščanja, omogočanje virov izobraževalnim ustanovam in širjenje neangleške in ne-zahodno usmerjene vsebine na internetu.

Knjižnica je z delovanjem začela 21. aprila 2009.

Domača stran: https://www.wdl.org/en/