Na portalu Zgodovina Slovenije − SIstory so objavljene digitalizirane vsebine, identične originalu, in izvirne digitalne vsebine.
Domača stran: http://www.sistory.si/

Hrčak je centralni portal, ki na enem mestu združuje hrvaške znanstvene in strokovne časopise, ki nudijo odprti dostop do svojih vsebin.
Domača stran: http://hrcak.srce.hr/?lang=en

Z uporabo interdisciplinarnih in primerjalnih pristopov bodo člani projektne skupine raziskali odnos med spominom in zgodovino, ki ga je to delo sprožilo v akademskih krogih. Pri preučevanju zgodovine slovensko-italijanskega mejnega območja in njene politične rabe v sodobnosti se namreč ni mogoče omejiti na nacionalne ločnice, saj se te prepletajo s socialnimi, političnimi, ideološkimi in državnimi identitetnimi mehanizmi. To prekrivanja zahteva nove pristope v analizi krajev spomina, spomenikov in komemoracijskih praks. Tako bo projekt skušal pomagati pri razumevanju vloge predstav o preteklosti in interpretirati politike spomina.

Domača stran: https://bordermemo.wordpress.com

Portal se posveča raziskovanju hladne vojne in objavi dosežkov in dognanj na tem področju.

Domača stran: http://www.coldwar.hu/

Inštitut za novejšo zgodovino je sodoben zgodovinski inštitut, ki gre v korak z razvojem zgodovinopisja in upošteva dosežke ostalih humanističnih in družboslovnih disciplin. Teži k permanentnemu preverjanju izhodišča vede, vplivov okolja in nacionalne znanstvene politike. Zgodovinopisno raziskovanje sodobnosti je tudi svojevrstno držanje ogledala družbi; na robu med preteklostjo in sedanjostjo se bo gibal Inštitut tudi v prihodnje, saj sodobna zgodovina ni le humanistična disciplina, pač pa tudi pogovor s sodobno družbo, njenimi problemi in silnicami.

Domača stran: http://www.inz.si/

Na tem portalu lahko ičete digitalne zbirke virov na temo zgodovine delavskih gibanj od sredine 18. stoletja pa do začetka 21. stoletja.

Domača stran: http://www.socialhistoryportal.org/

Zgodovinski časopis je glasilo Zveze Zgodovinskih društev Slovenije, v katero se je leta 1981 preoblikovalo Zgodovinsko društvo za Slovenijo.

Prvi zvezek Zgodovinskega časopisa, ki je na dobrih 240 straneh vseboval vse štiri številke prvega letnika, je z letnico 1947 izšel 12. junija 1948. Novi strokovni časopis slovenskih zgodovinarjev je bil v življenje priklican kot glasilo novega Zgodovinskega društva za Slovenijo in je na svoj način odražal nov čas, ki je nastopil po koncu druge svetovne vojne. A čeprav je bil Zgodovinski časopis nova periodična revija in je bilo Zgodovinsko društvo za Slovenijo nova stanovska organizacija, to vendarle ne pomeni, da sta bila brez korenin, tradicije in predhodnikov. Vse troje sega že v 19. stoletje in tradicija, na katero se lahko sklicuje Zgodovinski časopis sega vse do Mitteilungen des Historischen Vereins für Krain, ki so začele izhajati 1846. Neposredni predhodnik Zgodovinskega časopisa pa je bil Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo (1919-1945), ki se je ob preoblikovanju Muzejskega društva za Slovenijo leta 1946 v Zgodovinsko društvo za Slovenijo tudi sam preoblikoval v Zgodovinski časopis.

Tako kot še na marsikaterem področju življenja po vojni, so bili tudi začetki Zgodovinskega časopisa skromni in prvih 21 letnikov je imelo vsega skupaj 16 zvezkov. Kasneje se je stanje bistveno spremenilo in do konca leta 2013 je v 67 letnikih izšlo že 148 zvezkov revije, ki od leta 2001 izhaja vsako leto v dveh dvojnih številkah. Od leta 1980 izhaja pod okriljem Zgodovinskega časopisa tudi posebna Zbirka Zgodovinskega časopisa, ki je namenjena monografskim publikacijam. Tudi tu so bili začetki precej skromni, v letu 2013 pa je število izdanih knjig in zbornikov že doseglo številko 44. Glavni oziroma odgovorni uredniki Zgodovinskega časopisa so dosedaj bili Bogo Grafenauer (1947-1968), Ferdo Gestrin (1969-1972), Vasilij Melik (1973-1999) in Peter Štih (2000-).

V Zgodovinskem časopisu, ki je osrednja revija slovenskih zgodovinarjev, so objavljali prav vsi zgodovinarji in zgodovinarke, ki so kaj pomenili ali pa sedaj nekaj pomenijo v slovenskem zgodovinopisju. Zato se skozi posamezne številke Zgodovinskega časopisa, katerega vsebine so lahko dostopne na medmrežju, na svoj način zrcali tudi zgodovina slovenskega zgodovinopisja po drugi svetovni vojni in skozi njegove strani lahko sledimo poti, ki jo je to zgodovinopisje prehodilo.

Domača stran: http://www.zgodovinskicasopis.si/sl/

Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino primarno pokriva slovensko krajevno zgodovino in poskuša z izborom člankov popularizirati zgodovino in jo približati širšemu krogu bralcev. Kronika izhaja redno, trikrat na leto – februarja, junija in oktobra. Vsaki dve leti izide tudi tematska številka, ki je posvečena eni sami izbrani temi (npr. gradu Brdo pri Kranju (2004), Ljubljani (2002), gradu Snežnik (2000)…). Avtorji prispevkov so v veliki meri uveljavljeni znanstveniki, priložnost pa dajemo tudi mladim avtorjem, ki so šele na začetku svoje raziskovalne poti. Večkrat v zbirki »Knjižnica Kronike« izide tudi samostojna knjiga z zgodovinsko tematiko.

Domača stran: http://kronika.zrc-sazu.si/

Iskalnik SIDIH je orodje, ki omogoča iskanje podatkov po različnih repozitorijih oziroma arhivih institucij ali društev s področja humanistike in umetnosti. Osnovni namen iskalnika je na enem mestu združiti razpršene vire podatkov, ki so potencialno zanimivi za znanstveno oziroma drugo uporabo.

Domača stran: http://www.sidih.si/

Domača stran: https://vac.sjas.gov.si/vac

Vzajemno podatkovno zbirko SIRAnet gradijo slovenski regionalni arhivi na podlagi ohranjenega arhivskega gradiva v skladu z veljavno zakonodajo ter mednarodnimi arhivskimi strokovnimi standardi. Vsak arhiv posreduje podatke za lastno arhivsko gradivo, skupaj pa usklajujejo in dopolnjujejo normativno zbirko podatkov. To sestavljajo zemljepisna imena, vzajemni tezaver ter imena privatnih oseb, družin in korporativnih teles oz. združb.

Domača stran: http://www.siranet.si/suchinfo.aspx

dLib.si je knjižnica na spletu, ki je na voljo vsem – kadarkoli in kjerkoli, prek računalnika ali mobilnega telefona

Domača stran: http://www.dlib.si/v2/Default.aspx

Portal ustne zgodovine na temo odporniških gibanj med drugo svetovno vojno v Evropi.

Domača stran: http://www.resistance-archive.org/

Informacijski sistem SICRIS razvijata in vzdržujeta Institut informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) in Agencija za raziskovalno dejavnost republike Slovenije (ARRS).

Trenutno so v SICRIS-u predstavljene naslednje entitete:

• 930 raziskovalnih organizacij z evidentiranimi zaposlitvami,
• 1546 raziskovalnih skupin z evidentiranimi zaposlitvami,
• 14300 zaposlenih raziskovalcev,
• 470 aktivnih raziskovalnih projektov,
• 335 aktivnih raziskovalnih programov,
• 926 raziskovalnih oprem.

Podatki o projektih v sistemu SICRIS so integrirani v evropski informacijski sistem za raziskovalno dejavnost z imenom ERGO, ki povezuje vse evropske informacijske sisteme, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Poskusna faza sistema ERGO je zaključena. Med glavnimi prednostmi se je izkazala možnost iskanja po bazah podatkov o raziskovalnih projektih vseh držav hkrati. Evropska komisija se še ni odločila o njegovem nasledniku.

Informacijski sistem SICRIS omogoča tudi pregled predstavitvenih strani več kot 500 projektov okvirnih programov EU neposredno iz baze podatkov Projects sistema CORDIS.

Domača stran: http://www.sicris.si/public/jqm/cris.aspx?lang=slv&opdescr=home&opt=1

Alex je digitalna čitalnica avstrijske nacionalne knjižnice za zakone. Na tem portal lahko najdete avstrijske pravne tekste.

Domača stran: http://alex.onb.ac.at/

DARIAH je panevropski sistem, ki združuje humanistične študije in sodobno informacijsko tehnologijo.

Domača stran: http://www.dariah.eu/

Portal Stare hrvatske novine omogoča dostop do digitaliziranih hrvatških novic in časopisja od 1789 do 1945.

Domača stran: http://dnc.nsk.hr/Newspapers/Default.aspx

Portal Združenja za socialno zgodovino Filozfske fakultete v Beogradu.

Domača stran: http://www.udi.rs/news.asp

Virtualna časopisna čitalnica Avstrijske nacionalne biblioteke, kjer lahko najdete časopisje v digitalni obliki od 1568 pa do 1945.

Domača stran: http://anno.onb.ac.at/

Inštitut je bil osnovan leta 1947 kot Sekcija za občo in narodno zgodovino v okviru Inštituta za zgodovino, katerega upravnik je bil dr. Milko Kos. Leta 1972 je predsedstvo SAZU sprejelo sklep, da sekcija postane samostojen inštitut z imenom Inštitut za občo in narodno zgodovino. Leta 1977 je bil preimenovan v Zgodovinski inštitut Milka Kosa.

Inštitut se ukvarja z raziskovanjem slovenske zgodovine od njenih začetkov do konca prve svetovne vojne. Nadaljuje z raziskovalnim delom zastavljenega programa Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki poteka v štirih sklopih in ga raziskovalci izvajajo v programsko projektni obliki:

• objava virov za slovensko zgodovino,
• topografija in kolonizacija slovenskega ozemlja,
• gospodarska in družbena zgodovina Slovencev,
• problemi slovenske zgodovine 19. in prvih desetletij 20. stoletja.

Domača stran: http://zimk.zrc-sazu.si/#v

Portal vsebuje informacije o arhivskem gradivu v različnih evropskih državah, kakor tudi o arhivskih institucijah v Evropi.

Domača stran: https://www.archivesportaleurope.net/home

Internet Archive je neprofitna knjižnica, ki vsebuje knjige, filme, programe, glasbo, spletne strani in še mnogo več.

Domača stran: https://archive.org/

Regijski portal Kamra je spletno mesto, ki združuje digitalizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah. Digitalizirane vsebine so tako dostopne z enega mesta, kreirane pa v tistih organizacijah, ki so vsaka za svoje področje najbolj kompetentne. Kamra jim daje v uporabo brezplačno infrastrukturo in usposablja nove partnerje, da lahko tudi vsebine lokalnega pomena predstavijo v digitalni obliki preko svetovnega spleta.

Domača stran: http://www.kamra.si/sl/

Fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije –  Osnovno poslanstvo Muzeja novejše zgodovine Slovenije je evidentiranje, pridobivanje, hranjenje, raziskovanje in promoviranje gradiva slovenske novejše zgodovine. Muzej se s svojimi dejavnostmi razstav in drugih muzejskih programov za otroke in odrasle konstituira kot most med zgodovinsko znanostjo in najširšo javnostjo. Svoje polje aktivnosti definira v kulturi, izobraževanju in raziskovalnem delu ter se v ta namen povezuje z različnimi ustanovami. Povezuje usode ljudi slovenskega dvajsetega stoletja in svojim obiskovalcem nudi odgovore na vprašanja o lastni identiteti v sodobnem času. Prav tako je Muzej srečališče najrazličnejših skupin in prostor dialoga ter razmisleka. Na vprašanja ne le odgovarja, ampak jih tudi zastavlja. Na slednja obiskovalci skupaj z muzejem iščejo odgovore. V tem partnerstvu muzej deluje kot dinamična, inovativna in gostoljubna ustanova.

Domača stran: https://fototekamnzs.com/