Pomena Ljubljanice so se dobro zavedali že v prazgodovini in njen tok za transport izkoriščali vse, dokler ni mimo zapeljal prvi vlak. V teh dolgih stoletij je na dno reke potonilo nepregledno število reči, od mečev in nakita do čolnov in ladij. Danes velja za arheološki fenomen, ki ga pravzaprav v celoti ni mogoče razumeti, lahko pa ga spoznavamo in obvarujemo za naslednje rodove.
DOŽIVLJAJSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANICA
To je eden izmed ciljev novega razstavišča, ki ga bodo maja prihodnje leto odprli na Vrhniki in je del projekta Doživljajsko razstavišče Ljubljanica, ki ga v sodelovanju z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane in Biotehniško fakulteto vodi Občina Vrhnika ter delno financira Finančni mehanizem EGP 2009-2014. Prostor bo našel v nekdanji šivalnici Industrije usnja Vrhnika, kjer se bo na okoli tisoč kvadratnih metrih v dveh nadstropjih razprostiralo razstavišče, ki bo s pomočjo pomembnih arheoloških najdb in drugih eksponatov popeljalo po zgodovini Vrhnike in njene okolice od prazgodovine do danes.
Najstarejše leseno kolo na svetu
V doživljajskem razstavišču Ljubljanica bodo predvsem najdbe iz mokrega lesa. V središču bo antični deblak iz Ljubljanice, ki so ga pred kratkim potegnili iz reke, ter replika najstarejšega lesenega kolesa na svetu (3200 p.n.š.), ki je bilo najdeno na Barju.
Ker gre za izjemno redke ostanke spomenikov, večinoma predmete iz mokrega lesa, ki se ohranijo izključno v mokrem okolju, je za njih treba ustrezno poskrbeti. V središču bo deblak, ki bo po končani konservaciji nameščen v posebni mikroklimatski komori, za njim pa bodo v osvetljeni monumentalni stekleni steni razstavljeni predmeti iz Potočnikove zbirke.
PROJEKT RAZSTAVIŠČA
Razstavišče se bo razprostiralo v dveh nadstropjih. Spodnji bo predstavljal dogajanje in predmete pod vodno gladino, zgornji nad njo. Zgodbo bodo pripovedovali originalni predmeti, v zgodovino pa bodo pogledali skozi izrazito sodobno postavitev. S pomočjo z multimedije, svetlobnih efektov in interakcije želijo ustvariti prostor, ki skozi igro in izkustva motivira obiskovalce.
Idejna zasnova razstavišča s komoro za deblak
Zgodba postavitve se bo začela s predstavitvijo naravnih procesov na Krasu, nadaljevala pa skozi poglavje kolišč, Navporta in na Barju najdenih plovil. V zgornjem nadstropju bo sledil srednji vek in zgodba samostana v Bistri, pomembnega hranitelja dragocenih pisnih virov. Spoznati bo mogoče, kako se je Ljubljanica uporabljala za transport; kaj vse se je po njej prevažalo v Valvasorjevem času, kako so po njej tovorili živo srebro iz Idrije in tudi žito iz vojvodine, nato pa tovor na Vrhniki pretovarjali in distribuirali naprej. Poseben segment bo namenjen predstavitvi južne železnice, ki je bila svojevrsten gradbeni poseg, saj je bilo barjanski odsek trase najprej treba utrditi. Sledila je gradnja ceste in doba, ki je pomen Ljubljanice potisnila ob stran.
Ločen sklop bo namenjen trem temeljnim vrhniškim tradicijam – usnju, lesu in glini. Tudi prestolnica jim dolguje marsikaj, predvsem glinenim opekam, iz katerih je sestavljena praktično vsa popotresna Ljubljana. Z manufakturami pa se je razvila tudi velika industrija, ki jo je Ljubljanica poganjala z močjo svojega toka.
Z razvojem cest in železnice je Ljubljanica izgubila pomen, 20. stoletje je mestu prineslo demografske sprememb, ob svojem koncu pa tudi propad industrije in degradirana območja, ki jih skušajo revitalizirati ravno z doživljajskim razstaviščem.
Odprtje je predvideno za 10. maj 2016, ko bo minilo 140 let od rojstva najbolj znanega Vrhničana Ivana Cankarja.
DEBLAK KOT IZJEMNO POMEMBNA NAJDBA
Deblak je trenutno v delavnicah Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Po besedah konservatorke in restavratorke doc. dr. Katje Kavkler je po dolgoletnem ležanju na dnu Ljubljanice poln sedimentov ter razgradnih produktov lesa in drugih snovi, ki so prisotne v reki. Zato je bil najprej potreben čiščenja tako površine kot tudi notranjosti lesa, s tem pa se deblak pripravlja na poseg utrjevanja. Zaradi krhkosti predmeta so se lotili tudi izdelave nosilnih konstrukcij, vzporedno pa potekajo različne analize, ki bodo kmalu več povedale o deblaku.
Sledilo bo 3D-skeniranje in dokumentiranje vseh arheologom merodajnih detajlov. S pomočjo dendrokronoloških analiz, ki jih opravljajo na lesarskem oddelku Biotehniške fakultete, bodo točneje določili starost deblaka oziroma lesa v trenutku poseka. Gaspari ga po trenutno znanem datira v 1. stoletja našega štetja, po analizi pa bodo datacijo lahko zožili na deset let natančno. Strokovnjaki z Biotehniške fakultete jim bodo povedali, iz katerega dela debla je deblak narejen in kakšno je stanje ohranjenosti lesa. Preliminarne raziskave so pokazale, da je v primerjavi z drugimi plovili, ki smo jih do zdaj odkrili, razmeroma dobro ohranjen, vendar ne tako dobro, da bi lahko računali, da bi se lahko v strugi ohranil še naslednjih nekaj sto let, razlaga Andrej Gaspari.
Deblak bodo konservirali z melaminsko metodo, s katero je zaščiteno tudi barjansko kolo. Ker govorimo o predmetu neprimerno večjih dimenzij, bo postopek dolgotrajnejši, saj bodo za uspešno konservacijo potrebne štiri tone melaminske smole. V Restavratorskem centru domnevajo, da bo za končanje konservatorskega posega potrebnih skoraj pet let. Do takrat bo deblak v restavratorskih delavnicah, na samem razstavišču pa bodo obiskovalce redno obveščali, kaj se z njim dogaja.
Dvig deblaka iz Ljubljanice
Povzeto po: RTV Slo (dne 11.12.2015, ob 09:05 uri)
