“Živel prvi maj! Živel praznik dela!”

Praznik dela je mednarodni praznik delavstva, ki se ga 1. maja vsako leto praznuje po celem svetu.

Datum je izbrala Druga internacionala, ki je bila organizacija socialističnih in delavskih strank. Želeli so obeležiti krvave demonstracije, ki so se dogajale v dneh okoli prvega maja, leta 1886 v Chicagu in jih poznamo pod imenom Haymarketski izgred. Leta 1904 so na mednarodni socialistični konferenci v Amsterdamu (6. konferenca Druge internacionale), pozvali social-demokratske stranke in sindikate iz vseh držav, da naj na prvi maj z množičnimi demonstracijami opozarjajo in zahtevajo uveljavitev 8-urnega delavnika in splošni mir.

Danes praznik predstavlja največje praznovanje socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja in opozarja predvsem na kratenje teh težko pridobljenih pravic.

Prvomajska parada v Ljubljani leta 1960. (hrani: MNZS, foto: Jerala)

Haymarketski izgred se je zgodil, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez zahtevala več delavskih pravic, med drugim uzakonjen 8-urni delavnik. V podporo pritisku delavskih organizacij, da bi ta predpis stopil v veljavo s 1. majem leta 1886, so se na ta dan v Chicagu organizirale in zbrale trume delavcev in pričele s splošno stavko. 4. maja so se delavci zbrali na mestnem trgu Haymarket, kjer je pred policijsko četo eksplodirala bomba in ubila 8 policistov. Na to je policija odgovorila s streljanjem, kjer je bilo ranjenih več deset ljudi, žrtev je bilo 11.

Prvi maj je v velikih državah dela prost dan. Na ta dan ponavadi potekajo zborovanja in proslave. Slovenska tradicija prvi maj obeležuje zlasti s kurjenjem kresov na predvečer praznika, nošnjo nageljnov ter prvomajskimi budnicami.

Prvomajska parada v Ljubljani leta 1960. (hrani: MNZS, foto: Jerala)

V Združenih državah 1. maj velja kot dan prava, ki izkazuje pomen pravnega sistema za družbo in njeno ureditev. Delavski dan pa praznujejo v prvem ponedeljku septembra, ko obeležujejo pomen ameriških delavcev pri blaginji in moči države.

Tudi rimokatoliška cerkev je poskušala na nek način adoptirati ta praznik v svoj praznični koledar. Po letu 1955 so tako pričeli ta dan razglašati za dan Svetega Jožefa Delavca, ki sicer goduje 19. marca.

Slovenski politični vrh na prvomajskem sprevodu v Ljubljani leta 1960.

Praznovanja delavskega dne so v času hladne vojne v komunističnih državah dobila obliko velikih vojaških parad in vladno podprtih zborovanj delavstva. V večji meri je pri teh zborovanjih šlo za želje po prikazu uspešnosti režima ter izkazovanju vojaške moči.

Izsek posnetka prvomajske parade v Moski iz leta 1980.

Up Next

Related Posts