Živela slovenska republika!

»Živela Slovenska republika!« so besede, ki naj bi jih 21. april 1919 izrekel Peter Balkovec, eden izmed pomembnejših voditeljev Viniške republike. Čas po koncu 1. svetovne vojne je prinesel na slovensko velike spremembe. Prvič po več kot tisoč letih slovenski prostor ni več spadal pod nemško oblast, ampak pod oblast srbskega kralja Petra Karađorđevića. Mnogi so to spremembo težko sprejeli, saj so v Srbih videli nasprotnike, v kar jih je pred in v času velike vojne prepričevala avstrijska oblast. Posebnega odpora, ki pa na slovenskem v tistem času ni bil izjema (Murska republika, Kandijska republika, odpori viničarjev v Halozah, rudarjev v Trbovljah, vojakov v Mariboru …), je bila nova oblast deležna v Vinici v Beli krajini. To so bili kraji, ki so več stoletij varovali avstrijske dežele pred vpadi ljudstev iz juga.

Odpor se je začel 1. novembra 1918, ko so v Vinici ob ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov organizirali manifestacijo in podali prisego novi državi. Dr. Janez Weiss ob tem zapiše: »Vprašljivo pa je, čemu so prisegali ali »svoji« republiki ali novi državi, Državi SHS. Očitno je, da je med Lovšinovimi idejami o manifestaciji in ljudskim pojmovanjem dogodkov prišlo do resne razlike, ki je v ljudskih predstavah novembrske dogodke spremenilo v manifestacijo lastni krajevni republiki z Juretom Pavlešičem kot svojim predsednikom, njihovim »Wilsonom«. Jasno je, da je bila manifestacija mišljena kot izraz podpore novi Državi SHS kot podobne istočasno po Sloveniji in oblast v tem ni videla nič nenavadnega, saj v kolikor bi manifestacija imela kakršnekoli protioblastne in inkriminatorne lastnosti, bi sledila ovadba Lovšina in ostalih protagonistov. Očitno pa je, da so ljudje razumeli manifestacijo in predvsem prisego kot sila resno stvar in da je v njihovo zavest prišla republika kot pravična ureditev brez vladarjev, čeprav so nekateri hkrati smatrali Karla Habsburga za svojega kralja.« Vrhunec pa je dogajanje doseglo med 21. in 25. aprilom. Na velikonočni ponedeljek 21. aprila 1919 so se v Vinici začeli nemiri v povezavi z vprašanjem žigosanja denarja. »Že en teden pred predmetnimi dogodki se je govorilo po Vinici, da bo v ponedeljek 21. občinski odbor zaprisegel na kralja Petra in so se ljudje grozili, da bodo z bajoneti to preprečili.« Popoldne je bil viniški župan Mihelič odstavljen ter postavljen nov občinski odbor in razglašena republika. V sredo se je novoizvoljeni odbor odpravil na okrajno glavarstvo v Črnomelj, kjer so želeli dobiti potrditev novih volitev, do česar ni prišlo. Iz Črnomlja so zaprosili za pomoč in v petek je v Vinico prišla srbska vojska. Ta se je namestila v gostilni Petra Balkovca, enega izmed voditeljev upora. Njega in druge vodje odpora so oblasti pridržale. Najbolj nezadovoljni so bili ljudje zaradi zaprtja župnika Königa, zato so ga oblasti izpustile maja. Na najdaljšo zaporno kazen treh let je bil obsojen Balkovec. Vsi obsojeni pa so bili pomiloščeni ob obisku Aleksandra Karađorđevića.

No Result