Danes se je zaključila že 53. zlata lisica, ki se jo bomo zapomnili po slovesu ene izmed najbolj uspešnih smučark v svetovnem pokalu, Tine Maze, in po izjemno uspešnih uvrstitvah Ane Bucik, Ane Drev in Ilke Štuhec.
Izsek za prvi del proge so začeli pripravljati leta 1947 s pomočjo delovnih brigad. Že tri leta kasneje, 1. januarja 1950, je bila na Pohorju odprta prva sedežnica v Jugoslaviji, dolga 750 metrov in z višinsko razliko 130 metrov. Ker pa ta ni bila dovolj hitra, so hitro začeli projektirati še Pohorsko vzpenjačo, ki je bila nato odprta 24. novembra 1957. Vse od začetka pa so si Mariborčani prizadevali, da bi proga zaživela tudi med tekmovalci. Tu so najprej potekala mladinska tekmovanja, nato pa se je leta 1963 porodila ideja, da bi v Mariboru organizirali tekmovanje za ženske, kar je odobrila tudi mednarodna smučarska zveza. Podvig je organizatorjem uspel predvsem zaradi dejstva, da je bil Dušan Senčar, kasnejši nosilec naziva »oče zlate lisice«, tedaj član Organizacije alpskih dežel. V organizaciji so se odločili, da bodo v vseh alpskih državah organizirali po eno tekmo, ki bo obvezna za vse najboljše smučarke. Tako sta se prve tekme, 27. februarja 1964, udeležili tudi aktualni olimpijski prvakinji iz Innsbrucka, sestri Goitschel. Vse kar je preostalo, je bila izbira imena. To sta določila Franci Čop, smučarski skakalec, smučar in kasnejši trener državne smučarske reprezentance, in Marjan Kožuh, mariborski turistični delavec. Navdih sta našla v filmu Lov na lisico, ki prikazuje dva smučarja v lovu za lisico. Tako je tekmovanje dobilo uradno ime Pohorski pokal za Zlato lisico.
Še nekaj podatkov: absolutna rekorderka Zlate lisice je Vreni Schneider, švicarska tekmovalka, ki je zmagala kar osemkrat. Hkrati je bila tudi sedemkratna dobitnica največjega števila točk v obeh dnevih tekmovanja. V celotni zgodovini je stopilo na najvišjo stopničko pet Slovenk: Mateja Svet je slavila leta 1988 z dvojno zmago v slalomu in veleslalmu, nato pa še leta 1990 v veleslalomu. Leto kasneje, leta 1991 si je Nataša Bokal delila prvo mesto z Avstrijko Petro Kronberger v slalomu, leta 1994 pa Urška Hrovat s Vreni Schneider. Tina Maze je leta 2005 dosegla svojo prvo zmago v veleslalomu, leta 2013 pa v slalomu.