Pandemija španske gripe

Španska gripa (ali tudi La Grippe Espagnole ali La Pesadilla) je bila nenavadno huda in smrtonosna oblika aviarne influence, virusne kužne bolezni, ki je v približno letu dni od 1918 do 1919 pobila okrog 50 do 100 milijonov ljudi po vsem svetu. Domnevajo, da je bila ena najbolj smrtnih pandemij v dosedanji človeški zgodovini. Povzročil jo je tip H1N1 virusa influence, ki je podoben današnjim povzročiteljem ptičje gripe, predvsem H5N1 in H5N2.

Španska gripa je povzročila veliko več smrti kot sama prva svetovna vojna in je morda tudi prispevala k njenemu koncu. Okužilo se je približno 500 milijonov ljudi, kar je takratna tretjina svetovnega prebivalstva, od tega jih je umrlo vsaj 20 do 40 milijonov ljudi, po nekaterih ocenah celo do 100 milijonov. Zavezniki v prvi svetovni vojni so bolezen imenovali »španska gripa« predvsem zato, ker je bila v Španiji deležna mnogo večje medijske pozornosti kot drugje, saj Španija v vojni ni sodelovala in tako ni bilo vojne cenzure. Čeprav se virus zagotovo ni razvil v Španiji, je bila država hudo prizadeta, z okrog 8 milijoni okuženih maja 1918.

Bolezen je v nekaj mesecih pomorila 3-5 % svetovne populacije, več kot jih je umrlo v prvi svetovni vojni (17 milijonov).

 

Največja pandemija 20. stoletja se je začela pojavljati marca 1918 v ZDA. Sam izvor španske gripe ni čisto jasen, vendar kot uradni začetek navajajo marec 1918, ko je regimentni kuhar v Fort Rileyju v ameriškem Kansasu Albert Gitchell potožil zaradi slabega počutja. Kmalu je zbolelo še več vojakov, nekateri med njimi so podlegli posledicam bolezni. Zgodovinarji so ugotovili, da se je ta primer gripe pojavil že konec leta 1917 v najmanj 14 drugih vojaških taborih. Kasneje aprila leta 1918 se je virus z okuženimi ameriškimi vojaki razširil tudi v Evropo, najprej v Francijo.

Širila se je v treh zaporednih valovih. Prvi je bil spomladi 1918 kot navadna gripa, drugi poleti in ta je povzročil strašno morijo (mutiran sev virusa influence A H1N1), tretji val je bil spomladi 1919, ko je gripa spet bila običajna. Španska gripa je potekala nenavadno: najhujši val je prišel poleti in zgodaj jeseni, umirali pa so predvsem mladi ljudje. Za večino hitrih smrti je bil usoden pljučni edem, pri dolgotrajnejših oblikah pa se je gripa komplicirala s pljučnico. Dodatni dejavnik visoke smrtnosti je bila vojna, ki je trajala že četrto leto, vojaškimi kampi so bili prenatrpani, higiena slaba, vojaki podhranjeni, izčrpani, bolni, kar je predstavljalo ideale pogoje za masovno širjenje respiratorne bolezni. Različni podatki govorijo o 20 do 100 milijonih žrtev, Svetovna zdravstvena organizacija je sprejela podatek 50 milijonov. V Kraljevini SHS je umrlo okoli 60.000 ljudi, pri Slovencih okoli 6.000.

Up Next

Related Posts