František Čap – režiser

7. decembra 1913 se je rodil režiser, scenarist in montažer češkega rodu, delujoč v Sloveniji, František Čap.

František Čap se je rodil v Čachovicah (Češka) blizu Prage. Izhajal je iz dokaj premožne rodbine. V Pragi je zaključil študij agronomije, vendar se je zgodaj pričel ukvarjati s filmom, tako da svojega poklica ni nikoli opravljal.

Najprej je kot igralec nastopil v manj znanem celovečernem filmu Pred maturo, kmalu pa so mu bile zaupane tudi naloge režiserja. Pri svojem delu je hitro napredoval, morda delno tudi po zaslugi velikega češkega producenta Miloša Havla, lastnika Lucernafilma, in kmalu postal najbolj cenjeni in plačan režiser na Češkem.

Ko so Češkoslovaško priključili k Tretjemu Reihu, je Čap sodeloval tudi s tedaj pomembnimi nemškimi igralci, npr. Sybille Schmitz, Willijem Birgelom in Ottom Gebüchrom, ter snemal predvsem lahkotnejše romantične filme. Do konca vojne je tako posnel okoli deset celovečernih filmov tega žanra. Po osvoboditvi Češkoslovaške je poleg drugih posnel tudi celovečerni film Možje brez kril, o znamenitem atentatu na osovraženega nemškega guvernerja Heydricha. Leta 1948, ko so na Češkoslovaškem s sovjetsko pomočjo oblast prevzeli komunisti, je spoznal, da svoje kariere ne bo mogel več nadaljevati, zato je skupaj z materjo prebegnil v Zahodno Nemčijo.

Na Bavarskem je Čapa srečal Branimir Tuma, direktor Triglav filma, ki je iskal strokovnjake, ki bi pomagali pri razvoju mlade slovenske filmske industrije. Po prihodu v Slovenijo je Čap že s svojim prvim celovečercem Vesna (1953) pokazal tisto, kar se je iskalo.

Čapov film Vesna je vse do konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja ohranil rekord najbolj gledanega slovenskega filma, še posebej pa je pomemben kot obrtniško brezhiben izdelek, ki je v našo kinematografijo vnesel nove tehnične standarde kvalitete.

Čap je v svojem slovenskem obdobju posnel enajst filmov, od katerih pa jih je bilo samo pet v izključni produkciji domačega Triglav filma, ostali pa so bili koprodukcije oz. filmi za tuja podjetja.

Leta 1957 se je Čap za stalno preselil v Portorož, v vilo na Koprski ulici nad portoroškim hotelom Palace, (med snemanjem filma Vesna je bival v ljubljanskem hotelu Slon). Prav posebej mu je bil pri srcu Piran, kjer naj bi ga pogled z obzidja na mestne strehe spominjal na Prago. Celo materine posmrtne ostanke je hotel iz Münchna preseliti v Piran, da bi bila pokopana v deželi, ki sem si jo izbral za drugo domovino, sprejel je tudi ponujeno jugoslovansko državljanstvo. Portorož pa je bil tedaj na robovih aktualnega slovenskega filmskega dogajanja.

Ker je Čap bolj slabo govoril slovensko, je imel težave z vključitvijo v družbo, stike je navezal najbolj z dvojčicama Ido in Licio Petronio iz premožne optantske istrske družine.

Čapov grob v Piranu.Leta 1972 je v nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah, vedoč, da mu jetra odpovedujejo, umrl v ankaranski bolnišnici, kjer naj bi naredil »alkoholni samomor« (pod njegovo blazino naj bi našli steklenico žganja). František Čap je pokopan na pokopališču v Piranu, v družinskem grobu rodbine Petronio.

Vir: delo.si

Up Next

Related Posts