Razstava ne prinaša le pregleda izgubljenih spomenikov, temveč odpira razmislek o tem, kako politične spremembe preoblikujejo javni prostor in kolektivni spomin.

Postavitev, ki sta jo pripravila Ambasada Republike Srbije v Sloveniji in Ljudski muzej Rogaška Slatina, odpira vprašanje spominske dediščine medvojne Jugoslavije na Slovenskem. V razmeroma kratkem času med obema vojnama je nastala razvejana mreža figuralnih spomenikov, posvečenih dinastiji Karađorđević. Ti niso bili le umetniški objekti, temveč tudi del jasno oblikovanega političnega prostora. Večina jih je bila med drugo svetovno vojno in po njej odstranjena ali uničena, zato danes o njih pogosto pričajo predvsem arhivski viri.

Razstava na 28 panojih temelji na znanstveni monografiji Čuvajte mi Jugoslavijo! Figuralni spomeniki Karađorđevićem v Sloveniji, ki so jo pripravili Ivan Smiljanić, Peter Mikša in Nani Poljanec. Med predstavljenimi primeri izstopa tudi spomenik kralju Aleksandru I., delo kiparja Lojzeta Dolinarja iz leta 1940, ki je sodil med vidnejše reprezentacije monarhične oblasti v javnem prostoru tik pred drugo svetovno vojno.

Razstava Čuvajte mi Jugoslavijo. Spomeniki Karađorđevićem v Sloveniji do 1941 je na ogled do 30. aprila 2026 v Kulturno pastoralnem domu Srbske pravoslavne cerkve na Prešernovi cesti 35 v Ljubljani.