Besedilo je del diplomske naloge: KUDER, Jernej. Hmeljarstvo v Savinjski dolini v dvajsetem stoletju: diplomsko delo. Filozofska fakulteta Oddelek za zgodovino, avgust 2016.

Hmezad

Za obnovo hmeljarstva v Savinjski dolini je bila 22.6.1945 ustanovljena Hmeljarska zadruga Hmezad. Bila je edini poslovni subjekt, ki je smel opravljati prodajo na domačem in tujem tržišču.[1] Zadrugi Hmezad je uspelo takoj prodati 315 ton[2] hmelja letnika 1945. To je bil prvi povojni izvoz iz Slovenije v Združene države Amerike.[3] Poskrbeti je bilo treba tudi za dobavo premoga za sušilnice, kredite za obnovo in obdelavo ter za znižanje cen transporta za potrebe sezonskih obiralcev. Urejena in določena je bila prodaja hmeljnih sadežev za ponovno zasaditev hmeljišč. Leta 1946 je zadruga pričela z izdajo glasila Hmeljar, 1952 pa je ustanovila tudi Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu. Zadruga je ustanovila 3 oddelke, trgovinskega, pridelovalnega in statističnega. Hmelj so klasificirali v štiri vrste, 1. 2. 3. in 4. vrsto hmelja, hmelj, ki se ni uvrstil v katero od teh štirih vrst, pa se je prevzemal samo v primeru povpraševanja.[4] Na svetovnem trgu sta se hmelj prve in druge vrste označevala kot Slovenski hmelj, Savinjska dolina, hmelj tretje in četrte vrste pa samo kot Slovenski hmelj. V letu 1946 so v zadrugi po pregledu stanja delovanja po enem letu ugotavljali tudi problematiko prodaje hmelja na svetovnem trgu, saj je bila trgovina zelo okrnjena zaradi vojne.[5] V teh začetkih hmeljarstva po vojni so največ hmelja izvozili v Sovjetsko zvezo in pa v Združene države Amerike. Zadruga je delovala do leta 1952, takrat je bil za trgovino s hmeljem ustanovljen Hmezad, zadružno trgovsko podjetje Žalec. Trgovski del se je ločil od proizvodnje, novo podjetje je bilo samostojni prodajalec in dobavitelj slovenskega hmelja. Izvoz hmelja je iz leta v leto naraščal in leta 1956 so izvažali hmelj v 30 svetovnih držav. Ime Hmezad je bilo prevzeto, predvsem zaradi prepoznavnosti in kontinuitete na svetovnem trgu. Proizvodni del zadruge so prevzele Kmetijske zadruge, koordinacijo je vodil najprej Hmeljarski odbor pri OZKZ Celje, za njim pa Hmeljarska poslovna zveza.[6] V letu 1960 je pogorelo Hmezadovo skladišče hmelja v Žalcu, uničene so bile tudi naprave za pripravo in pakiranje hmelja. Uničenje skladišča je povzročalo težave še v naslednjih letih, čeprav so novo skladišče pričeli graditi že v letu 1961.[7]

26.12.1962 je uradni datum ustanovitve Hmezada, takrat se je imenoval Kmetijski kombinat Žalec. Vanj se je združilo 11 podjetij, to so bila kmetijska gospodarstva, Sadna drevesnica Mirosan, Mesnine Celje, Mleko Celje, Seme Celje in Kmetijska strojna postaja Žalec. Podjetje je imelo svoj sedež v Hmeljarskem domu v Žalcu. S 1.1.1962 je Kmetijski kombinat Žalec pričel s delovanjem. Pospešeno so izvrševali arondacijo zemljišč, zaradi vedno večjega obsega poslovanja se je zadruga pričela enačiti s podjetji. V letu 1964 sta se v Kombinat vključili še Zadruga Savinjska dolina Žalec in KZ Celje. Nova notranja organizacija Kombinata sta bila dva specializirana obrata, Obrat Kmetijstvo in Obrat za kooperacijo.[8]

Na podlagi ustavnih amandmajev o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela je bil Hmezad v letu 1972 in 1973 na novo organiziran kot TOZD. 28.12.1973 je bil podpisan sporazum o združitvi v delovno organizacijo in  organiziranih je bilo16 TOZD-ov. 1974 se je Kombinat Hmezad preimenoval v delovno organizacijo (DO) Hmezad – kmetijstvo, industrija, trgovina, gostinstvo. Tega leta je je vključil tudi v sestavljeno organizacijo združenega dela (SOZD) Dobrina Celje, vendar je v letu 1978 iz SOZD Dobrina Celje izstopil in se sam organiziral v SOZD Hmezad Žalec. V letih po 1970 je Hmezad doživljal hiter razvoj in rast na vseh področjih, tako se je 1975 iz TOZD Hmezad Export – Import izločil oddelek za notranjo trgovino, ustanovljen je bil TOZD Notranja trgovina Žalec. Ta se je v naslednjih letih razvila v močno trgovsko organizacijo, ki je skrbela za dobavo kmetijstvu in opravljanje uslug za Hmezad. Za potrebe notranje trgovine je bila 1977 zgrajena velika blagovnica v Žalcu t.i. Zelena trgovina. Notranja trgovina se je 1979 ponovno reorganizirala v DO Hmezad Notranja trgovina (Veleprodaja, Maloprodaja, Transport) in se 1. januarja 1985 preimenovala v Hmezad Agrina Žalec. Agrina Žalec je bila eden večjih trgovcev v Savinjski dolini, ki se je ukvarjal s preskrbo kmetovalcev in hmeljarjev. Živahen razvoj tega podjetja se je nadaljeval tudi z organizacijo kooperantov in z vzpostavijo lastne proizvodnje za potrebe kmetijstva (kardanov, namakalnih sistemov, krmilnic). V času po osamosvojitvi se je program Hmezad Agrina vedno bolj krčil in v septembru 1999 so objavili priključitev k sistemu Era Velenje. Trgovina s hmeljem na tujem trgu je v tej sestavljeni organizaciji dela potekala le preko Hmezad Export – Import Žalec. To je bil hkrati tudi edini poslovni subjekt, ki je lahko odkupoval pridelke hmelja, ga označil in prodal raznim kupcem. Za razliko od časa pred 1945 in po 1990 je dejansko šlo za monopol pri prodaji hmelja, ampak takšen planiran nastop za hmeljarstvo v Savinjski dolini ni bil slab.[9]

Organizacija SOZD Hmezad v letu 1983:

– DO Hmezad Export – Import Žalec;

– DO Kmetijstvo Žalec; TOZD družbene kmetijske proizvodnje in TOZD Tovarne krmil;

– DO Kmetijstvo Ilirska Bistrica; sestavljen iz treh TOZD;

– DO Kmetijstvo Šmarje; sestavljen iz štirih TOZD;

– DO Kmetijska zadruga Savinjska dolina Žalec; sestavljena iz devet temeljnih zadružnih organizacij;

– DO KZ Drava Radlje; sestavljena iz petih TOZD;

– DO KZ Slovenska Bistrica;

– DO Vrtnarstvo Celje;

– DO Sadjarstvo Mirosan;

– DO Čebelarska zadruga Žalec;

– DO Celjska mesna industrija; sestavljena iz treh TOZD;

– DO Celjske mlekarne;

– DO Notranja trgovina Žalec;

– DO Strojna Žalec;

– DO Minerva Zabukovica;

– DO Gostinstvo turizem Žalec; sestavljen iz štirih TOZD;

– Interna banka Žalec;

– Hranilnica in posojilnica Žalec;

– Delovna skupnost Skupne službe Žalec.[10]

Sestavljena organizacija Hmezad je tako združevala večje število delovnih organizacij, ne samo s področja hmeljarstva in kmetijstva, ampak tudi industrije, gostinstva in trgovine. Hmezad se je poleg primarne usmeritve v hmeljarstvo usmerjal tudi v povečanje in širjenje proizvodnje na druga področja, predvsem predelave hrane, industrijskih izdelkov in ostalih storitvenih dejavnosti.[11]

Hmezad Export – Import je bil ustanovljen leta 1990. Glavna dejavnost podjetja je bila trgovina s hmeljem oziroma posredništvo pri prodaji ter storitvene dejavnosti pri predelavi hmelja. Podjetje Hmezad Export – Import je prevzemalo hmelj kmetijskih zadrug in zasebnih pridelovalcev, sušilo in predelovalo hmelj ter prodajalo hmelj kupcem. Hmelj je Hmezad Export – Import prodajal pod znamko Styrian Hops. Na sedežu podjetja v Žalcu je v svojem glavnem skladišču za hmelj imelo tudi proizvodno linijo za embaliranje hmelja, večina slovenskega hmelja je bilo obdelano prav tu. V letu 1998 se je preoblikovalo v delniško družbo in posluje še danes kot Hmezad Exim d.d..[12]

Opombe

[1]Prav tam, 192.

[2]Škafar Polde, Hmezad včeraj, danes, jutri, V: Savinjski zbornik V., Vybihal Vili (ur) 187 – 195. Žalec: Kulturna skupnost občine Žalec, 1983

[3]Bobovnik. Hmeljarstvo Slovenije, 31.

[4]Čeh. Spodnja Savinjska dolina ne pozabi me II. Del, 71.

[5]Prav tam, 71.

[6]Škafar. Hmezad, 190.

[7]Kač. Žalec, 195.

[8]Vybihal Vili (ur), 40 let kmetijskega zadružništva v Savinjski dolini, (Žalec 1987), 12.

[9]Kač. Žalec, 197.

[10]Škafar. Hmezad, 192.

[11]Prav tam, 192 – 193.

[12]Kač. Žalec, 198.