“Tu je nov svet, tu je paradiž!” je 14. aprila leta 1818 navdušeno zaklical pomožni vodník – svetilničar Luka Čeč, ko je drzno preplezal skalovje na desnem bregu podzemne reke Pivke v Velíki dvorani Postojnske jame in našel pot v tedaj neznani, pravljični svet njene notranjosti.

To se je zgodilo dva dni pred obiskom avstrijskega cesarja Franca I. Habsburško – Lotarinškega in njegove žene, cesarice Karle Avguste; za njun obisk so hoteli namreč jamo slovesno osvetliti. V pripravah so čez podzemno reko položili lestev, da bi na skale postavili piramido s prosojnim napisom. Luka Čeč je splezal na skale in tam našel vhod v globino jame. Odkritje so zaradi njegovega revnega stanu dolgo pripisovali okrožnemu blagajniku Josipu Jeršinoviču. Luka Čeč je šel daleč v novo jamo in da bi našel pot nazaj, je odlomljene kapnike polagal tako, da so mu s konicami kazali pot. Luka Čeč se je kasneje prijavil na delovno mesto jamskega osebja in postal eden od šestih pomožnih svetilničarjev.

V naslednjih letih je Čeč v jami naredil bazen s človeškimi ribicami, zasadil prvo drevje pred vhodom, 14 let po odkritju notranjih delov pa je v jami našel še prvega znanega jamskega hrošča na svetu; naravoslovec Ferdinand Schmidt ga je “krstil” za drobnovratnika. Luka Čeč, slovenski jamar in začetnik slovenske speleologije, se je rodil na današnji dan leta 1785 v Postojni.

Umrl je za posledicami kuge, ki je pred tem ubila tudi dva od njegovih osmih otrok ter ženo Katarino. Ob 150-letnici odkritja notranjih delov Postojnske jame so v Kongresni dvorani jame odkrili spominsko ploščo Luki Čeču. Po njem se danes imenuje tudi jamarski klub iz Postojne.