Sedem čudes starega veka je sedem zgradb, ki simbolizirajo največje arhitekturne znamenitosti, ki jih je zgradil človek v starem veku.
Prvi se je s popisovanjem edinstvenih del ubadal Herodot, ki pa se je bolj posvečal grško-perzijskim vojnam kot lokalnim znamenitostim. Zato velja za idejnega avtorja Antipater (pesnik iz 2. st. pr. n. št.). Njegov seznam je obsegal:
veliko piramido v Gizi,
viseče babilonske vrtove,
vrata boginje Ištar v Babilonu,
Artemidin tempelj v Efezu,
Zevsov kip v Olimpiji,
Mavzolova grobnica v Halikarnasu
Kolos na Rodosu.
Ta seznam je ohranjen tudi danes, le namesto babilonskega obzidja je sedaj Aleksandrijski svetilnik.
KOLOS NA RODOSU - Kar 12 let je trajalo, da so Rodoščani na otoku Rodos postavili kip zavetniku Heliosu. To je bil daleč največji kip tistega časa in čeprav ni bil tako podroben in bogat kot recimo Zevsov, je višina naredila svoje. Ljudje z vseh koncev so drli na Rodos. Kip je stal le kratek čas, od leta 280 p.n.š. do 226 p.n.š., ko ga je porušil potres. Od Kolosa ni ostalo nič, tako da so vse slike Kolosa namišljene.
ALEKSANDRIJSKI SVETILNIK - Ta mozaik je eden sodobnejših prikazov Aleksandrijskega svetilnika, ki je bil zgrajen v 3. st. p.n.š in je bil v uporabi kar do 12. st. n.š.. Dokončno je bil uničen v 14. st. n.š., po večih potresih, ki so prizadeli območje Aleksandrije. Stal je na otočku Faros in je bil ponos Aleksandrije.
ZEVSOV KIP V OLIMPIJI - Zevsov kip na prestolu je bilo delo kiparja Fidija približno leta 453 p.n.š. in je bil postavljen na svetišču Olimpija. Bil je seveda v čast glavnemu grškemu bogu Zevsu, v čast katerega so prirejali na Olimpu omlipijske igre. Kip naj bi bil uničen v 5. st. n.š..
ARTEMIDIN TEMPELJ V EFEZU - Tempelj je bil posvečen Artemidi, grški boginji lova. Skozi obdobja je bil trikrat porušen in trikrat sezidan. Arheologi so našli ostanke templja v 19.st. na zahodu Turčije. Tempelj je bil znan po svoji monumentalnosti in veličastnem marmoju ter belem apnencu iz katerega je bil narejen.
VISEČI BABILONSKI VRTOVI - Legenda pravi, da je kralj Nebukadnezar II zgradil vrtove približno v 6. st. pr.n.š. na območju današnjega Iraka. Vrtovi so opisani v mnogih zgodovinskih knjigah, med drugim tudi po pripovedovanju vojakov Aleksandra Makedonskega. Vsi viri omenjajo s potkami in slapovi prepredene, dih-jemajoče parke, ki naj bi se raztezali v petih, morda sedmih terasah na poldrugem hektarju. Nebukadnezar II. je botanični vrt postavil zaradi žene Amitis, ki se ji je tožilo po zelenju njene rodne dežele.
KEOPSOVA PIRAMIDA V GIZI - Edina izmed starih čudes, ki jih lahko občudujemo še danes je Keopsova piramida, ena izmed treh piramid v Gizi. Največji in najbolj poznane piramide so od vladarjev četrte dinastije, in njihov prvak je bil Kufu, ali po grško Keops.
MAVZOLOVA GROBNICA V HALIKARNASU - Kralj Mavzol je dal zase in za svojo ženo zgraditi veličastno grobnico, tloris katere je meril 40 krat 30 metrov, v višino pa se je stavba pela 45 metrov. A ni bila velikost tista, ki je očarala opazovalce. Poleg tega, da je bila grobnica iz bleščavo belega marmorja, jo je v petih terasah krasilo nekaj sto kipov ljudi in živali, je na vrhu strehe, poveznjene na jonske stebre, stal orjaški, šestmetrski kip štirivprege z zlatimi okraski ter s samim Mavzolom za vajetmi.
