Na današnji dan 13. junija 1984 je v Ljubljani umrl slovenski zgodovinar Pavel Blaznik. Blaznik se je rodil 28. junija 1903 v Škofji Loki. Dijaška leta je preživljal na Škofijski gimnaziji v Šentvidu. Leta 1921 se je vpisal na Filozofsko fakulteto na Univerzi v Ljubljani, kjer je študiral zgodovino in geografijo. Ob njegovem osemdesetem letu so o njegovih študentskih letih zapisali: »V času študija sta nanj močno vplivala akademska učitelja L. Hauptmann in M. Kos, ki sta ga usmerjala v gospodarsko in socialno zgodovino zlasti agrarnega področja. Poslej je vse svoje življenje posvetil zgodovinski znanosti in je še v teh visokih letih polno aktiven član zgodovinarske druščine«. Leta 1928 je bil promoviran v doktorja zgodovinskih znanosti z disertacijo Kolonizacija Selške doline.
Do leta 1941 je Blaznik opravljal delo profesorja na celjski gimnaziji. Po nemški okupaciji se je umaknil v Ljubljano, kjer je bil do kapitulacije Italije zaposlen na realki. Po tem se je umaknil na Murter, kamor se je pred tem umaknila že njegova žena z otrokoma. Jeseni 1944 se je pridružil partizanom in je v osvobojenem Šibeniku poučeval zgodovino. »Težki časi, ki so nastopili z nemško okupacijo, so močno prizadeli prof. Pavla Blaznika in njegovo družino. V Celju je moral pustiti vse imetje z bogato knjižnico in gradivom za nadaljnje znanstveno delo.« Po osvoboditvi se je vrnil v Ljubljano, kjer je sodeloval pri Komisiji za ugotavljanje škode na kulturnozgodovinskih predmetih, in je kasneje odšel nazaj v Celje, kjer je nadaljeval s svojim pedagoškim delom. »V partizanski uniformi se je po osvoboditvi vrnil v Ljubljano in opravljal nekaj časa odgovorno delo pri komisiji za ugotavljanje vojne škode na kulturno-zgodovinskih spomenikih, nato pa zopet postal šolnik za več let.« Med letoma 1950 in 1954 je deloval kot znanstveni sodelavec na Inštitutu za politično ekonomijo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Leta 1957 je postal prvi redno zaposleni raziskovalec na Inštitutu za občo in narodno zgodovino pri SAZU, kjer je ostal do upokojitve. Na inštitutu je bil tajnik in vodja odseka za agrarno zgodovino.
Svojo pozornost je v večji meri namenjal gospodarski zgodovini, predvsem agrarni zgodovini srednjega in novega veka. S svojim delom se je večkrat poklonil rodni Škofji Loki ter minulemu freisinškemu gospostvu. Nekaj njegovih del: Kolonizacija Selške doline, O cehih na Slovenskem, Škofja Loka in loško gospostvo, Zemljiška gospostva v območju freisinške dolenjske posesti in drugi. Blaznik je za svoje delo prejel številne nagrade in priznanja.
Viri: Loški razgledi, Kronika, Slovenska biografija
