Andy Warhol

6. avgusta 1928 se je rodil ameriški slikar, filmski ustvarjalec, komercialni ilustrator ter pisatelj Andy Warhol. V svojem delu je izražal vrednote kapitalistične potrošniške družbe, kot so blišč, slava in uspeh. Poleg tega pa je tudi eden izmed utemeljiteljev umetnostnega gibanja pop art.

Portret Andya WarholaAndrew Warhola se je rodil v Pittsburghu 6. avgusta leta 1928, v obdobju med obema vojnama, kot sin rusinskih priseljencev iz Ogrske (današnje Slovaške). Oče je prišel v ZDA leta 1907, mati pa se mu je pridružila leta 1921. Andrew se je rodil v času borznega zloma na Wall Streetu in velike gospodarske krize. Njegov oče je tako kot veliko drugih ostal brez dela in njegovo zgodnje otroštvo je bilo zelo težko. Po nekaj letih se je družini nasmehnila sreča in po osnovnem šolanju je Andrew obiskoval tečaj komercialnega oblikovanja na Carnegijevem inštitutu za tehnologijo v Pittsburgu. V tem času je bil plah, negotov mladenič in je živel v strahu pred neuspehom, čeprav je bil med šolanjem na inštitutu uspešen. Prebiral je dela Josef Albersa in podobnih ter se tako seznanil z oblikovalskim delom nemškega Bauhausa, šole sodobnega oblikovanja.

Leta 1949 se je preselil v New York. Eno njegovih prvih naročil je bila serija ilustracij za čevlje. Ko so se pojavile, je pri tisku vrstice s podatki o avtorju izpadel zadnji a iz njegovega priimka, in odtlej je bil Andy Warhol (z imenom pa naj bi bila poudarjena mladost).

V petdesetih letih je hitro postal uspešen in dobro plačan reklamni slikar, vendar je hrepenel po širšem priznanju in umetniški slavi. V New Yorku je imel številne razstave, a je prodal le malo del. Globoko potrt zaradi premajhnega umetniškega priznanja je kljub temu, da je bil še naprej uspešen kot reklamni slikar (za kar je dobil veliko pomembnih priznanj) – ali pa morda prav zaradi tega – ob koncu leta 1961 ugotovil, da je svet »lepih umetnosti« zavrnil njegovo umetnost kot staromodno in nepomembno.

Campbellova juha I (1968)Potreboval je novo spodbudo ter nove zamisli in na nekoliko nenavaden način jih je tudi dobil. Znanko, lastnico galerije, Muriel Latow je vprašal, ali mu lahko svetuje, katero smer naj ubere. Pravijo, da mu je odgovorila, da mu lahko, le da ga bo »stalo nekaj denarja«. In ko jo je Andy vprašal koliko, mu je odvrnila da 50 dolarjev. Plačal je in dobil nasvet, naj slika tisto, kar mu je najbolj pri srcu – denar ali pa kaj, kar vsi poznajo, na primer jušne konzerve. Posledica tega nasveta so njegove slike z začetka šestdesetih let in začetki skoraj neprekosljivega denarnega uspeha ter mednarodne slave.

V začetku šestdesetih je Warhol postal zelo uspešen komercialni ilustrator. Še posebej je bila priljubljena njegova elegantna in detajlna slika čevljev.

Ilustracije so bile ustvarjene predvsem z »zapackanim črnilom« – ta tehnika se pojavlja v zgodnjem času njegovega ustvarjanja. Čeprav je veliko umetnikov tega časa zelo diskretno ustvarjalo komercialno umetnost, pa je to zelo uspešno obdobje Warholu preprečilo, da bi ga smatrali za resnega umetnika.

Ključni dogodek je bila leta 1964 razstava Ameriški Supermarket, v galeriji Paula Bianchinija na Zgornji vzhodni strani (Upper East Side).

Prireditev je bila uokvirjena v tipično okolje majhnega ameriškega supermarketa, razen da je vse – konzerve s hrano, meso, reklame na stenah itd. — bilo delo šestih vidnih pop umetnic in umetnikov tistega časa, med drugimi so sodelovali tudi protislovni Billy Apple, Mary Inman in Robert Watts.

Warholova slika konzerve s Campbellovo juho je stala 1.500 dolarjev, kozerve z njegovim podpisom pa 6 dolarjev. Razstava naj bi bila ena od prvih množičnih dogodkov, ki so neposredno soočala javnost tako s pop artom kot z večnim vprašanjem, kaj umetnost je

Jimmy Carter in Andy Warhol leta 1977Warhol pa ni bil pomemben le kot slikar, temveč tudi kot mecen in sponzor. V svojem ateljeju imenovanem Factory je rad zbiral okoli sebe ljudi, ki so ga navdihovali. Sponzoriral je recimo skupino Velvet Underground & Nico ter javnost opozoril na starleto Edie Sedgwick, ki je bila njegova muza. Rad se je družil z znanimi ljudmi kot so Bob Dylan, David Bowie, John Lennon in Yoko Ono.

Warhol je bil homoseksualec in dejstvo, da je Warholova homoseksualnost vplivala na njegovo delo ter oblikovala njegov ​​odnos do sveta umetnosti, je eno glavnih tem v študijah tega umetnika.

Gre za vprašanje, ki se ga Warhol sam loteva v intervjujih, v pogovorih s svojimi sodobniki in v svojih publikacijah (npr. Popizem in Warhol v šestdesetih). Vso svojo kariero je Warhol namreč ustvarjal erotične fotografije in risbe nagih moških. Prva dela, ki jih je Warhol ponudil likovnim galerijam, so bile homoerotične risbe nagih moških, kustosi pa so jih kot preveč odkrite zavračali.

Poleg tega pa je bil Warhol tudi aktiven vernik Rutenske katoliške cerkve. Redno je obiskoval zavetišča za brezdomce v New Yorku, še posebej v težjih letnih časih, in sebe je opisoval kot verno osebo. Mnoga Warholova kasnejša dela imajo versko vsebino, med drugim seriji Podrobnosti z renesančnih slik (1984) in Zadnja večerja (1986).

Warhol je v času svoje ustvarjalne poti uporabil številne različne tehnike in izrazna sredstva, še več – isti motiv je ustvaril v različnih izraznih sredstvih in z različnimi tehnikami. V vseh primerih ne moremo natančno ugotoviti, kako je dosegel končni učinek, toda v glavnem je pred letom 1962 uporabljal barvo – akril in olje – ter svinčnik tudi na ponovljenih serijah podob, npr. na pločevinkah juh Campbell. Po letu 1962 je uporabljal različice fotomehaničnega sitotiska.

Slike Jezusa iz cikla Zadnja večerja (1986). Warhol je ustvaril skoraj 100 variacij na temo, kar po Guggenheimu kaže na skoraj obsesivno vpletenost v to temo.Med drugim pa je bil Warhol tudi strasten zbiralec.

Njegovi prijatelji so njegovim številnim zbirkam, s katerimi je napolnil ne samo svojo štirinadstropno vrstno hišo, ampak tudi neko skladišče pravili “Andyeva šara.”

Dejanski obseg njegovih zbirk so odkrili šele po njegovi smrti, ko je muzej Andy Warhola v Pittsburghu prevzel 641 škatel njegove “šare”.

Med šaro je najti jedilne liste z letal, neplačane račune, testo za pizzo, pornografski pulp fiction, časopise, znamke, letake iz supermarketa in kozarce za piškote, in druge ekscentrične stvari.

Med njegove glavne zbirke pa spadajo njegove lasulje. Warhol jih je imel več kot štirideset, bil je zelo zaščitniški, kar se njegovih lasnih vložkov tiče. Njegov lasuljar jih je izdeloval iz las, uvoženih iz Italije. 

Warholov grob v kraju Bethel Park (Pensilvanija)3. junija 1968 je Valerie Solanas v Warholovem studiu streljala na Warhola in umetniškega kritika Maria Amayo. Solanasova je bila relativno nepomembna članica Warholovega studia, imenovanega The Factory, ki je leta 1967 objavila S.C.U.M. Manifesto, feministični manifest, v katerem je zagovarjala odstranitev moških. Leta 1968 je nastopila v Warholovem filmu I, a Man. Na dan napada so jo odslovili iz studia, kamor je prišla po rokopis, ki ga je dala Warholu in ga je le-ta nekam založil. Amaya je bil v streljanju lažje poškodovan in so ga še isti dan odpustili iz bolnišnice.

Warhol je bil v napadu hudo poškodovan in je streljanje komaj preživel. Zdravniki so ga morali oživljati z masažo odrtega srca. Posledice napada je imel celo nadaljnje življenje, saj je do konca življenja moral nositi poseben medicinski korzet, izkušnja pa je globoko vplivala tudi na njegovo nadaljnje ustvarjanje.

Solanasovo so aretirali dan po streljanju, po aretaciji pa je izjavila, da je Warhol »preveč vplival na njeno življenje«. Obsojena je bila na tri leta zaporne kazni.

Umrl je zaradi srčne kapi 22. februarja 1987 v spanju, star 58 let.

Up Next

Related Posts