Hans Christian Andersen

4. avgusta 1875 je v Københavnu umrl znameniti danski pravljičar Hans Christian Andersen. 

Hans Christian Andersen se je rodil 2. aprila 1805 v mestu Odense na Danskem. Njegov rojstni dan, 2. april, je danes mednarodni dan mladinske knjige.

Rodil se je v revni družini čevljarja. Oče mu je umrl, ko je bil Hans Christian, ki je bil zasanjan in ujet v domišljijski svet, star enajst let.

Napol potopljen Andersenov kip v njegovem rojstnem kraju Odense.Mati je želela, da bi se izučil za krojača, on pa se je odločil za pot v svet in odšel v København. Tam se je najprej izučil za igralca, eno leto je obiskoval šolo petja in eno leto plesno šolo. Kasneje je začel pisati in si pridobil zaščitnike in štipendijo, ki mu je omogočila šolanje. Posledično je tako pri sedemnajstih letih obiskoval šele drugi razred.

Zaradi zbadljivk in strogega predstojnika ga je njegov zaščitnik izpisal iz šole in mu priskrbel zasebnega učitelja. Po maturi, ki jo je opravil pri triindvajsetih letih, je veliko pisal in potoval.

Po njegovih spominih je bilo šolanje zanj neugodno doživetje, kljub temu pa mu je omogočilo, da je bil leta 1828, sprejet na Univerzo v Københavnu. Ob študiju je napisal njegovo prvo pomembnejše literarno delo, ki se je naslanjalo na nemško romantiko in pisca E.T.A. Hoffmanna.

Potem se je lotil pisanja dramskih del, ampak se na tem področju ni nikoli vidno izkazal. Tekom življenja je napisal kar nekaj romanov in gledaliških iger, ki pa so potonile v pozabo, slave je bil deležen predvsem zaradi pravljic.

Ena izmed bolj znanih Andersenovih pravljic je zagotovo Cesarjeva nova oblačila.Kot pravljičar je bil izjemen predvsem zaradi pripovednega sloga in vsebine, saj je brez težav izkoriščal ljudske fraze in udomačeno izrazje za nastanek izrazito drugačnih pripovedi, ki so odstopale od tradicije pripovedništva in literarnih običajev. Pravljice so znale biti izrazito žalostne in celo strašne ter so se lahko tudi žalostno končale. Mnogim se je zdelo njegovo pisanje pomembno, saj je tudi ob najbolj intimno presunljivih dogodkih pripovedi bil hkrati za odraslega bralca resno kratko čtivo, a tudi zanimiv in presenetljiv za otroka. Kot pisec je izbiral tako teme in pojme, ki so bile blizu mnogim tedanjim kulturam, kar ga je napravilo mednarodno zanimivega. V svetovno literaturo se je vpisal predvsem kot avtor pravljic, ki jih odlikuje čarobna domišljija in v katerih se mitski svet združuje z resničnostjo, blago ironijo in dobrohotnostjo.

Poleg tega se je v pravljicah na prefinjen način vedno soočil tudi z vprašanjem zla. Kot pomembna skupna tema pravljic in pripovedk so bile osebe, ki se nahajajo na robu družbe zaradi svoje nenavadnosti, neznatnosti ali nemočnosti. Elementi njegovega življenja so v nekaterih zgodbah izrazito izstopajoči kot vir žalosti in razočaranj, pa tudi sreče in modrosti.

Hans Christian Andersen leta 1860.Svetovno slavo so mu torej prinesle pravljice, ki so bile prevedene v več kot 125ih jezikih. Njegove zabavne in pogosto tudi otožne pravljice so prvič objavili leta 1835 in takrat niso bile naklonjeno sprejete. Kljub temu pa je izdajal vedno več pravljic in sčasoma so bile v tujini vedno bolj sprejete.

Umrl je 4. avgusta 1875 star sedemdeset let zaradi starostne poškodbe ob padcu. Ob smrti je bil že precej slaven tako v tujini kot doma in mu je že bila podeljena majhna penzija, ki jo dobijo posebej zaslužni kulturni delavci.

Neka anekdota o Hansu C. Andersenu pravi, da se je na starost hudo bal, da ga bodo pomotoma pokopali, ko bo še živ. Da bi to preprečil, je vsak večer na posteljno omarico položil listek z opozorilom: »Nisem mrtev. Samo videti sem tak.«

Kip grdega račka in Andersena v Centralnem parku v New Yorku.Njegovo življenje in dela so bila večkrat upodobljena in odigrana. Njegove pravljice so izražale socialno občutljivost, skrbnost in ideje, ki so bile pretanjene in spoštljive tako do staršev kot otrok. Poleg tega so njegove pravljice vedno bolj postajale izročilo narodov, on pa je podobno kot La Fontaine z basnimi postal avtorski pripovedovalec.

 

Up Next

Related Posts