Ludovika Nizozemska

5. avgusta 1828 se je rodila švedska in norveška kraljica Ludovika Nizozemska. 

Princesa Ludovika se je rodila 5. avgusta 1828 v Haagu kot prvi otrok princa Friderika Nizozemskega, drugega sina kralja Viljema I. Pruskega in Viljemine Pruske, in Ludovike, zadnje hčerke kralja Friderika Viljema III. Pruskega in Ludovike Mecklenburške-Strelitske.

Njeno izobraževanje je bilo v veliki meri zaupano njeni belgijski guvernanti Victoire Wauthier in Ludovika je študirala francoščino, nemščino, angleščino, ruščino ter igrala klavir.

Leta 1845 je bila Ludovika izbrana za primerno ženo kronskega princa Karla Švedskega in Norveškega, sina kralja Oskarja I. Švedskega in Norveškega in Jožefine Leuchtenberške. Ta poroka je bila dogovorjena potem, ko so pogajanja o poroki med Karlom in prusko princeso propadle. Kralj Oskar I. Švedski je želel zavarovati povezavo med novo dinastijo Bernadottein in starimi kraljevskimi dinastijami Evrope, zato je bila protestantska princesa videna kot nujna kraljica protestantske Švedsko-Norveške po dveh katoliških predhodnicah. Ludovika je izpolnila te kvalifikacije in velika dota je bila pričakovana iz bogate rodbine Orange-Nassau.

Sekretar kabineta Manderström je bil poslan, da jo pregleda, in v diplomatskem poročilu je napisal, da je Ludovika imela odlično izobrazbo in dober značaj, vendar ni bila privlačna. Avgusta 1849 je bilo dogovorjeno srečanje med Ludoviko in Karlom v Haagu. Menda naj bi se Ludovika zaljubila v Karla in čutila takojšnjo privlačnost, medtem pa je bil Karl razočaran nad njenim izgledom. Karla je ne glede na to kralj pregovoril, da se strinja s poroko.

Zaroka Karla XV. in Ludovike Orange-Nassau leta 1850.Zaroka je bila uradno razglašena februarja 1850. O pričakovanjih njenega velikega bogastva se je na Švedskem razpravljalo tako v parlamentu med razpravami o dodatku, kot tudi v radikalnem tisku, ki je predlagal, da bi bil sedaj monarh sposoben sam financirati švedsko železniško cestno mrežo. V realnosti pa je bila njena dota zelo majhna. Med zaroko se je Ludovika učila švedščine in zgodovine, nikoli pa se ni naučila norveščine. Ker je nizozemska vlada podpirala poroko, se ji ob poroki ni bilo treba odpovedati pravicam za nizozemski prestol.

Ludovika je zapustila Nemčijo s švedsko ladjo iz Travemünda in je na Švedsko prispela s svojimi starši in sestro Marijo, ki so bili prisotni na poroki.

Princesa Ludovika in kronski princ Karl sta s poročila 19. junija 1850 v Storkyrkanu v Stockholmu. Po poroki jo je njen tast vzel na potovanje čez Švedsko, da bi jo predstavil državi.

Razmerje med Ludoviko in Karlom je bilo nesrečno. Par ni imel istih osebnosti. Medtem ko je bila Ludovika introvertirana, sramežljiva in je imela raje preprosto življenje, je bil Karl ekstrovertiran in je ljubil zabave ter socialno življenje. Ludovika je bila po poročanjih nesrečno zaljubljena v Karla, ki jo je videl kot neprivlačno in ji je bil nezvest, kar jo je občutno bolelo.

Kraljica Ludovika Švedska in Norveška okoli leta 1868Med letoma 1852 in 1860 je imel Karl razmerje z Josephine Sparre, Ludovikino družico, kar je povzročilo škandal.

Tudi Ludovika je dobila simpatije in Karl je razmišljal, da bi jo zanemaril. Dogodek, ki je privabil pozornost, se je odvil leta 1857 na Ludovikini rojstnodnevni vrtni zabavi v Drottningholmski palači, na kateri sta bili tako Ludovika kot Josephine Sparre in kjer je kronski princ predlagal zdravico za njegovo “skrivno ljubezen”. To je povzročilo sceno in njegov brat, princ Oskar, ga je posredno pograjal s prošnjo njegovi ženi Sofiji, naj nazdravi z njim. To je povzročilo Ludovikin izbruh v solze in živčni napad.

Ludovika je imela dva otroka, princeso Ludoviko leta 1851 in princa Karla Oskarja leta 1852. Leta 1854 je njen sin umrl zaradi pljučnice. Ker je bilo žensko nasledstvo, ki je bilo prej dovoljeno na Švedskem, prepovedano z ustavo iz leta 1809, njena hčerka ni bila sprejeta kot dedinja prestola in zaradi zapletov med njenim zadnjim porodom, Ludovika ni mogla imeti več otrok. Ludovika je Karlu ponudila, da se loči od nje, da bi se on lahko znova poročil, vendar je Karl zavrnil to ponudbo.

Ludovika je postala kraljica Švedske in Norveške 8. julija 1859 ob smrti njenega tasta.

V zvezi Švedska-Norveška je bila prva kraljica, ki je bila kronana tako na Švedski kot tudi na Norveškem, saj Norveška ni hotela kronati njeni predhodnici, ker sta bili katoličanki. Za kraljico Švedske je bila kronana 3. maja 1959 v Stockholmu, za kraljico Norveške pa 5. avgusta 1860 v Trondheimu. Bila je tudi prva kraljica, ki je bila kronana na Norveškem od srednjega veka.

Portret Ludovike NizozemskeLudovika se je zanimala za glasbo in zgodovino, med drugim jo je švedski pianist Adolf Fredrik Lindblad učil igrati klavir. Prevedla je dela iz angleščine in nizozemščine v švedščino, ki jih je prodala za dobrodelne namene. S svojo hčerko je bila učenka Nancy Edberg, pionirke plavanja za ženske. Umetnost plavanja sprva ni bila obravnavana kot povsem ustrezna za ženske, ampak, ko sta plavanje kraljica in njena hči princesa Ludovika z udeležbo na učni uri leta 1862 podprli, je plavanje hitro postalo v modi in je bilo sprejeta za ženske.

Ludovika je leta 1867 zaposlila prvo žensko zobozdravnico Rosalie Fougelberg za svojo osebno zobozdravnico. Med njenimi osebnimi prijateljicami je bila Aurore von Haxthausen, ki je tudi bila njena dvorna dama v njenem celotnem obdobju kot kraljica, kot tudi grofica Stephanie Hamilton, ki ji je služila kot njena gospodarica oblačil v letih 1859 in 1860. Dopisovanje med Ludoviko in Stephanie Hamilton je še danes ohranjeno. Z dopisovanjem je ostala v stiku s svojo družino in s svojo staro guvernanto.

Kraljica Ludovika je imela raje tiho in anonimno družinsko življenje ter se je raje izognila obrednim in reprezentacijskim dolžnostim, kadarkoli je mogla, nekajkrat s simuliranjem bolezni.

Kralj Karl pa se ni rad pojavil brez nje ob formalnih priložnostih in jo je občasno prisilil, da gre z njim. Kralj Karl je namreč ljubil zabave in maškarade, njegovo dvorno življenje na Ulriksdalski palači je bilo podobno življenju na Versajski palači in je bilo v nekaterih krogih šteto za sramoto monarhije.

Ludovika je v zadnjih letih svojega življenja trpela za slabim zdravjem. Ob vsaj eni priložnosti med izletom z ladjo v Mälarnu, je doživela nekakšen napad (ob sodobnih opisih je bil to najverjetneje epileptičen napad), kar je bilo razloženo za histerično reakcijo na moževo zanemarjanje.

Grob kralja Karla in kraljice Ludvike v Riddarholmski cerkviLeta 1870 je kraljica Ludovika obiskala Nizozemsko, da bi bila prisotna ob materi na njeni smrtni postelji. Po njeni vrnitvi v Stockholm je Karl zbolel in ona je skrbela zanj. Izčrpana je po sprehodu tudi sama zbolela za pljučnico. Na svoji smrtni postelji je imela dolge pogovore s svojo družino, ki so bili opisani za zelo dramatične. Njena hči je trdila: “Bilo je, kot da bi mati izpostavljala svoje celotno življenje za nas.” Ludovika je Karla prosila, da ji odpusti za vse, v katerem bi ji lahko spodletelo, na kar se je odzval z obtoževanjem sebe, po čimer sta tako on in njegova mati Jožefina omedlela.

Ludovika je umrla 30. marca 1871.

Up Next

Related Posts