Nogometna zgodovina

Sodobna zgodovina najbolj priljubljene igre na svetu se razteza čez več kot 100 let. Vse se je začelo leta 1863 v Angliji ko se je nogomet uradno odcepil od Ragbi zveze Anglije in postal uradno samostojen kot Nogometna zveza Anglije. Oba športa, tako ragbi kot nogomet izvirata iz istih vrst športa oz. njihovih različic ali variant. Lahko bi rekli da imata zelo zapleteno “skupno športno družinsko drevo”.

Kljub temu da obstaja veliko različic raznih iger z žogo je vsem skupna ena stvar – ljudje že tisočletja uživajo ob igranju iger, kjer se žogo na kakršenkoli način premakne z nogo. Da si lahko kontroliral žogo in njeno premikanje z nogami oz. s stopalom je veljalo kot velika umetnost in talent. Ljudje so že dolgo nazaj občudovali te veščine.

Variacije na temo

Prvi uradni zapis igre z žogo podobne nogometu izhaja iz daljne Kitajske, kjer obstaja vojaški dnevniški zapis iz 2.-3. stoletja p.n.š., kjer so dotično igro uporabljali kot vojaško vajo.

Igra, ki je bila v veljavi za časa dinastije Han se je imenovala Tsu Chu. Namen igre je, da se usnjeno žogo napolnjeno s perjem in živalskimi dlakami brcne skozi odprtino, ki je bila široka zgolj 30-40 cm. Odprtina je bila na zadnji strani fiksirana z mrežo, ki je bila obdana z dolgimi bambusovimi palicami. Pri igri oz. vaji so lahko uporabljali noge, prsa, hrbet in ramena. Uporaba rok ni bila dovoljena.

Kitajski cesar Taizu pri igri Tsu Chu s svojimi ministri. Foto: WikimediaDruga oblika nogometa prav tako izhaja iz daljnega vzhoda, in sicer iz Japonske. Igra imenovana Kemari se je pričela igrati kakšnih 500-600 let pozneje kot Tsu Chu na Kitajskem. Japonci jo prakticirajo še danes. Ta vrsta športa ni bila enako tekmovalna kot recimo Tsu Chu, kajti ni vsebovala nobeno bitko za posest žoge. Pri tej igri igralci stojijo enakomerno razporejeni v krogu in si podajajo žogo. Cilj je, da se žoga ne dotakne tal.

Grški Episkyros je prav tako podobna igra, vendar ni ohranjenih veliko zapisov te različice nogometa. Je pa vsebovala veliko več živahnejših elementov pri igri kot recimo Kemari. Za živahno je veljal tudi rimski Harpastum. Slednji je potekal na zunanjem igrišču, ki je bilo pravokotno in obdano z mejnimi črtami in sredinsko črto, ki je razmejevala igrišče na dva dela. Morali so oblikovati dve ekipi, cilj igre pa je bil spraviti žogo, ki je bila veliko manjša, čez črto nasprotnikove ekipe. Igra je bila v Rimskem imperiju popularna dolgih 700-800 let. Kljub temu da so jo Rimljani s seboj prenesli na Britansko otočje pa na koncu ni imela večjega vpliva na britanski nogomet, saj so v igri noge pri prenosu žoge uporabljali zgolj v manjši meri.

Precej nasilna igra in manj navdušene oblasti

Če so zgodnje verzije “nogometa” v kratkem času navdušile množice prebivalstva v Angliji, pa ni doživel podobne evforije med takratno oblastjo, ki ni odobravala nove nasilne igre. Leta 1314 je župan Londona izdal uradni razglas, ki prepoveduje igranje nogometa na območju mesta London zaradi kaosa in nereda, ki ga je le-ta povzročal. Kršitev tega Otroci ob igri nogometa. Foto: Getty Imageszakona je pomenila zaporno kazen. Za časa Stoletne vojne med Francijo in Anglijo (1337 – 1453) je bil britanski kraljevi dvor strašansko nenaklonjen nogometu. Kralji Edward III, Richard II, Henry IV in Henry V so nogomet označili kot kaznivo dejanje, ker so menili, da njihovi podložniki zapravljajo dragocen čas, ki bi ga lahko koristneje uporabili; recimo za treniranje lokostrelstva. Prav tako so bili v 15. stoletju proti nogometu vsi škotski kralji. Posebaj znamenit je odlok Jamesa I. iz leta 1424, ki pravi: “That na man play at the Fute-ball” (“Noben moški ne sme igrati nogometa”). Leta 1608 je bil nogomet prepovedan v Manchestru, ker se je z žogo razbijalo veliko oken v mestu. Vendar noben od ukrepov oblasti ni imel velikega vpliva na prebivalstvo. Ljudje so bili še vedno navdušeni nad grobo igro preganjanja za okroglim predmetom. Lahko bi rekli, da so igro “vzeli za svojo”.

Strast do nogometa je bila še posebaj velika v elizabetinskem obdobju. Popularnost nogometu je še povečala igra, ki so jo igrali v renesančni Italiji (Firencah, Benetkah, …) imenovana Calcio. Igralce so razdelili v dve ekipi, vsaka je imela svojo barvo majic oz. dresov. Igra se je igrala predvsem na svečanih prireditvah ob posebnih praznikih v Firencah. Medtem ko je v Angliji igra nogometa ostajala še vedno bolj groba in premalo uglajena, je le-ta v italijanskih Firencah dobivala že malo bolj sofisticirano obliko.

Velik navdušenec in promotor nogometa je bil pedagog Richard Mulcaster. Opozoril je na to, da bi lahko imel nogomet izredno pozitivno izobraževalno vrednost, če bi ga le dodelali. Ekipe bi omejili na določeno število igralcev in postavili bi sodnika, ki bi igro in njeno grobost omejeval. Tako bi nogomet krepil zdravje in moč prebivalcev.

Nogomet v viktorijanski dobi. Foto: TumblrNegativen odnos oblasti do nogometa je bil predvsem zaradi vpliva, ki ga je imel nogomet na ljudi, oz. na to, kako hitro je lahko nogomet zamotil veliko števlo ljudi – tako igralce kot gledalce. Glavni očitek je bil tudi ta, da je nogomet kršil zakon o miru na soboto (Sabbath) oz. na krščansko nedeljo. Tako da je bil nogomet naslednjih 300 let prepovedan na nedeljo, dokler teg dekreta ni odpravila novo ustanovaljena Nogometna zveza Anglije, za začetek le v manjšem merilu. Čeprav je bila igra dolgo časa na različne načine z zakoni prepovedana je nikoli niso dokončno zatrli.

Velika Britanija – dom nogometa

Kljub različnim igram z žogo, ki so se razvijale na različnih koncih sveta, je razvoj nogomet kakršnega poznamo danes potekal v Veliki Britaniji. Šport, ki je na britanskem otočju cvetel med 8. in 19. stoletjem je imel veliko lokalnih različic, ki so pripeljale do razvoja ragbija, nogometa in t.i. galskega nogometa, ki so ga igrali na Irskem.

Prve nogometne igre so bile bolj neorganizirane, nasilne, spontane, igralo ga je nedoločeno število ljudi. Pogosto se je igra odvijala kar med dvema vasema – potekala je kar prek vseh ulic, trgov, dvorišč, travnikov, ograj, potokov, … Brcanje in udarci v telo so bili dovoljeni, kakor tudi marsikaj drugega.

Napihovanje nogometne žoge. Foto: Getty ImagesLeta 1863 so dokončno uskladili vsa pravila v nogometu, vendar so šele 9 let kasneje določili standarde nogometne žoge – njeno velikost in težo. Do takrat sta se ekipi pred igranjem dogovorili o velikosti žoge. Na tekmi med Londonom in Sheffieldom leta 1866 so prvič določili trajanje tekme oz. nogometnega dvoboja – na 90 minut.

Zakaj je torej Velika Britanija dom nogometa? Ker obstaja nekaj legend, ki govorijo o izvoru nogometa na britanskih tleh.

Prva govori o “prostem” nogometu, oz. nogometu “nepridipravov”. Glede na starodavni priročnik iz mesta Workington v Angliji, naj bi bilo pri igri nogometa dovoljeno skoraj vse – razen umora. Cilj je bil spraviti žogo do nasprotnikovega gola.

Legenda iz Kingston-on-Thames in Chesterja pravi, da je bil nogomet prvič igran z glavo obglavljenega izginulega Ilustracija t.i. "nogometa nepridipravov". Foto: Wikimediadanskega princa. V Derbyju naj bi se igranje nogometa pričelo v 3. stoletju našega šteja, po zmagi nad Rimljani. Ena izmed teorij govori o izvoru nogometa v francoski Normandiji in Bretaniji, ki se je kasneje prenesel na britansko otočje.

Znanstveniki vidijo tudi simboliko v igri nogometa – poleg očitnega razkazovanja moči in spretnosti, je nogomet zgodnjim “nogometašem” nudil motivacijo. Žoga naj bi simbolizirala sonce, katerega je bilo potrebno osvojiti, da bi bila njihova dežela blagoslovljena z bogatim pridelkom. Zato je bilo treba žogo poditi naokoli po zemlji oz. po polju, da je pridelek uspel in da so bili varni pred sovražniki.

Podoben pomen so dali tudi igram med poročenimi moškimi in samci, katere je moč zaslediti v nekaterih predelih Anglije več stoletij. Prav tako so obstajale igre podobne nogometu že v 17. stoletju med poročenimi ženskami in samskimi ženskami v škotskem mestecu Inveresk – torej obstoj ženskega nogometa le ni tako nov pojav kot si  mislimo.

Kljub več nasprotujočih teorij o izvoru nogometa, imajo le-te nekaj skupnega. Nogomet ja v takšni ali drugačni obliki na britanskem otočju cvetel že več kot tisočletje.

Globalni vzpon in priljubljenost

Velik preobrat v priljubljenosti nogometa je bil šele v 19. stoletju, ko so nogomet uvedi v javnih šolah. To je omogočilo tudi inovacije in izboljšave v igri. Pravila igre so bila sicer še vedno preprosta in sama igra ni imela nobene standardizirane oblike. Prihajala je tudi do različnih variacij od šole do šole. Nekatere šole so dajale poudarek na Ilustracija v knjigi "Calcio Fiorentino" iz leta 1688, ki prikazuje nogometno igrišče in začetno postavitev dveh moštev. Foto: Wikimediaumetnosti obvladovanja žoge, spet druge so dajale poudarek na robustnosti igre. V nekaterih šolah je bilo celo dovoljen dotik žoge z roko ali celo prenašanje žoge z rokami. Sčasoma so šolniki ugotovili, da nogomet spodbuja pri učencih določene lastnosti kot so lojalnost, nesebičnost, sodelovanje, obzirnost, … Nogomet je kmalu postal del šolskega kurikuluma.

Kot je bilo že omenjeno so leta 1863 (natančneje 26. oktobra) v Cambridgeu končno zapisali določena pravila in standarde v nogometni igri. Ta datum imamo za datum rojstva modernega nogometa. V teh pravilih so npr. prepovedali nošenje žoge z roko, spotikanje, brcanje nasprotnika, … Šele par let kasneje so eksplicitno prepovedali tudi kakršnokoli dotikanje žogo z roko, ne samo penašanje žoge. Tega leta sta se tudi dokončno ločila nogomet in ragbi.

V slabih 8 letih se je prvotnih 11 ekpi različnih londonsih klubov in šol povečalo kar na 50. Prvo uradno mednarodno tekmovanje v nogometu je bilo že leta 1872, med Anglijo in Škotsko, ko je preostala Evropa šele dodobra začela spoznavati nogomet. Prva mednarodna tekma med Anglijo in Škotsko 30. novembra 1872 v Glasgowu se je odvijala v zelo napadalnem duhu in precej grobi igri. Obe ekipi sta igrali, kakor bi danes rekli, v dokaj napadalni formaciji. Škotska s formacijo 2-2-6 in Anglija s formacijo 1-1-8. Sama igra je še vedno ohranila veliko elementov grobe igre in brcanja ter ne preveč taktično odigrana. Rekli bi, da je bila igra še vedno dokaj podobna ragbiju. In že leta 1888 so angleži ustanovili nogometno ligo. Torej prišlo je do organizirane oblike nogometne igre z gledalci.

Kmalu so začeli gledati na nogomet kot na profesionalen šport. Domnevno prva igralca, ki naj bi bila plačana za igranje nogometa sta bila škota John Love in Fergus Suter, oba igralca nogometnega kluba Darwin.

Praksa profesionalnega igranja nogometa se je začela naglo širiti, tako da je Nogometna zveza Anglije že leta 1885 uvedla profesionalno plačano igranje nogometa – torej nogomet kot poklic.

Najstarejše nogometna zveza na svetu je torej Angleška, sledi ji Škotska iz leta 1872, potem Wales leta 1875 in Irska Nogometna ekipa šole Harrow leta 1868. Foto: fifa.comleta 1880. Tudi na stari celini so se začele oblikovati nogometne zveze. Najprej na Nizozemskem in Danskem leta 1889, potem na Novi Zelandiji (1891), Argentini (1893), Čileju (1895), Švici (1895), Belgiji (1895), Italiji (1898), Nemčiji (1900), Urugvaju (1900), Madžarski (1901) in Finski (1907).

Mednarodna nogometna zveza FIFA (Fédération Internationale de Football Association) je bila ustanovaljena v Parizu maja 1904 s strani sedmih držav: Francije, Belgije, Danske, Nizotemske, Španije, Švedske in Švice. Z leti je dobivala vse več resnih članov in postajala vse večja. Konec leta 2007 je FIFA štela preko 208 članic po vsem svetu. Med letoma 1937 in 1938 je Stanley Rous prepravil nogometna pravila zapisana v letu 1886. Rousov popravek so še enkrat revidentirali leta 1997.

 

Povzeto po članku na spletni strani fifa.com.

Up Next

Related Posts