Leta 1903 se je začela prva Dirka po Franciji. Trajala je 19 dni, kolesarji pa so morali prevoziti 2.500 km. Med 60 nastopajočimi jih je le 21 videlo cilj. Zmagal je Maurice Garin.

Zmagovalec prve dirke Maurice Garin je prejel za nagrado 6075 frankov, kar je bila za tiste čase znatna vsota. Za prvo dirko je dal pobudo urednik časnika L’Auto (predhodnik današnjega L’Equipa) Henri Desgrange. Organizatorji so imeli v prvih letih ogromno težav, saj so si mnogi kolesarji skušali na vse načine skrajšati pot do cilja. Garin je npr. leta 1904 uporabil kar vlak. Ker je bil dobro znan, so ga opazili in bil je diskvalificiran.

L’Alpe d’Huez je najbolj znan vzpon
Dirka se vsako leto odloči v Pirenejih in Alpah, kjer se gorski specialisti pomerijo med seboj in določijo zmagovalca v Parizu. V Pirenejih je najbolj znan gorski prelaz Tourmalet (2.114 m), v Alpah pa sloviti L’Alpe d’Huez (1.850 m) in Galibier (2.645 m).

Epska zmaga LeMonda
V najbolj napeti dirki v zgodovini Toura je Američan Greg LeMond leta 1989 prav zadnji dan na Elizejskih poljanah prehitel Francoza Laurenta Fignona. Pred kronometrom po ulicah francoske prestolnice je imel Fignon 50 sekund prednosti. Vsa Francija je zadnjo nedeljo dihala s plešastim Fignonom, ki je zaostal za 58 sekund in skupno končal na 2. mestu, le 8 sekund za LeMondom. Po tem bolečem porazu se Fignon nikdar ni več vrnil v staro formo, ki mu je prinesla skupni zmagi na francoski pentlji v letih 1983 in 1984.

Lance postal legenda, sledila je prepoved nastopanja
Leta 1999 se je začela vladavina Lancea Armstronga. Američan je že leta 1993 v Oslu postal svetovni prvak v cestni dirki, na Touru pa nikoli ni bil blizu zmagovalnega odra. Oktobra 1996 je celotno kolesarsko javnost pretresla novica, da ima Lance raka. Zdravniki so mu dajali le 20-odstotno možnost za preživetje, o nadaljevanju njegove kariere nihče ni niti pomislil.

Junija 2012 ga je Ameriška protidopinška agencija obtožila sistematične zlorabe dopinga, avgusta pa napovedala prepoved nastopanja in razveljavitev preteklih rezultatov. Med leti 1999 in 2005 je slavil zmago v Parizu, vendar pa se je 22. avgusta 2012 vse porušilo. Takrat mu je Mednarodna kolesarska zveza zaradi dopinga razveljavila vse rezultate od avgusta 1998, tudi sedem zmag na dirki Tour de France, ter mu doživljenjsko prepovedala nastopanje na tekmovanjih pod njenim okriljem.

Valjavec deseti, Brajković deveti
Do cilja Toura je prišlo tudi kopica slovenskih kolesarjev. V Pariz so kot prvi prikolesarili Primož Čerin, Jure Pavlič, Martin Hvastija, Gorazd Štangelj, Matej Mugerli in Tadej Valjavec, zdaj pa jih je vsako leto več. Valjavec je leta 2008 poskrbel za tedah najboljšo slovensko uvrstitev, ko je končal na sijajnem 10. mestu. Čez štiri leta je Tour 2012 Jani Brajkovič končal na 9. mestu.

Vir:

RTV Slo, Radio Prvi, Wikimedia, letour.fr, Youtube