Zgodovinar, politik, paleontolog, arheolog, antropolog in etnolog Niko Županič se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Gribljah v Beli krajini.

Osnovno šolo je obiskoval med letoma 1884 in 1887 v Podzemlju, meščansko šolo in gimnazijo med 1887 in 1897 v Novem mestu. Po maturi v Novem mestu je odslužil enoletni prostovoljni vojaški rok in se vpisal na dunajsko univerzo, kjer je sprva poslušal pravo, pozneje pa se je vpisal na filozofsko fakulteto, kjer je študiral zgodovino, prazgodovinsko arheologijo, geografijo, etnologijo in antropologijo. Županič je na dunajski univerzi doktoriral leta 1903. Po doktoratu je za dve leti odšel izpopolnjevat svoje znanje na antropološke inštitute v München, Zürich in Basel.

Po doktoratu je živel v Beogradu, kjer je bil kustos v Zgodovinsko-umetniškem in od leta 1914 v Etnografskem muzeju. Med prvo svetovno vojno je politično deloval za ustanovitev jugoslovanske države, zato ga je avstrijsko vojaško sodišče obsodilo na smrt. Po vojni je kot član delegacije Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sodeloval na pariški mirovni konferenci. Županič je dosegel, da so decembra leta 1914 Srbi v Niško deklaracijo vnesli tudi odcepitev slovenskega naroda od Avstro-Ogrske monarhije.

Od leta  1921 pa je živel v Ljubljani. Tu je politično dejavnost polagoma opustil in se posvetil znanosti. Od leta 1923 do 1940, ko je bil imenovan za profesorja etnologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je bil ravnatelj Etnografskega muzeja. Po italijanski kapitulaciji se je umaknil na osvobojeno ozemlje v domačo Belo krajino.

Po drugi svetovni vojni je  nadaljeval s predavanji na Filozofski fakulteti v Ljubljani do leta 1957, ko se je upokojil.  V svoji dolgi znanstveni karieri je  objavil preko 200 razprav, knjig in člankov.

Kot prvi direktor Etnografskega muzeja v Ljubljani (takratni Etnografski inštitut) do leta 1940 in prvi redni profesor za etnologijo na Univerzi v Ljubljani, od leta 1940 do upokojitve leta 1957, je Županič izredno pomemben za razvoj etnologije na Slovenskem. Raziskoval je etnično in zgodovinsko preteklost Balkana, zgodovino najstarejših slovanskih etničnih skupin in prve pojave slovanskih narodov. Obravnaval je tudi ljudsko kulturo Slovencev ter literarna in umetniško-zgodovinska vprašanja.

Vir: Wikipedia in Radio Prvi