19. decembra 1906 se je rodil sovjetski komunist, državnik in politik, Leonid Iljič Brežnjev.
Rodil se je v delavski družini na območju današnje Ukrajine, kjer se je izšolal za metalurga in se zaposlil v industriji. Leta 1923 se je včlanil v Komsomol in leta 1929 še v matično Komunistično partijo Sovjetske zveze ter pričel dejavno sodelovati pri strankini politiki. V tem času je bil vpoklican v vojsko. Postal je politkomisar tovarne tankov in kasneje še sekretar stranke v Dnepropetrovsku, pomembnem industrijskem središču. Ko je Tretji rajh napadel Sovjetsko zvezo, je sodeloval v bojih v Ukrajini in do leta 1946 napredoval do čina generalmajorja Rdeče armade.
Leta 1950 je postal član Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze in dve leti kasneje še član Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze. Pod okriljem Hruščova je kmalu napredoval do člana Politbiroja in celo predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR (1960–64) in 2. sekretarja CK KPSZ (1964), ko je Brežnjev oz. njegov zaveznik M. Suslov organiziral prevrat ter ga oktobra 1964 nasledil na mestu prvega sekretarja KP (1966 je bil obnovljen naziv funkcije generalni sekretar).
Brežnjeva intervencija v Pragi 1968 Tita in njegov režim zaskrbita, sledi obsodba zadušitve vstaje. Vseeno že leta 1969 podpišejo nove gospodarske pogodbe. Leto prej pa Jugoslavija, ki razglaša, da pričakuje napad vzhodnega bloka, dobi obsežne ameriške in britanske kredite. Vijugasta strategija Jugoslaviji omogoča odnose nazprtih vrat na obeh straneh, medtem pa Tito redno obiskuje Brežnjeva in obratno, ki mu leta 1972 celo ponudi pomoč pri odstavitvi liberalizma na Hrvaškem, Sloveniji in Srbiji.
V 1970. letih je v državi ob pomanjkanju učinkovitih reform prišlo do stagnacije gospodarstva, ki je še vedno v veliki meri temeljilo na kmetijstvu, obdobje pa je zaznamoval tudi razmah sive ekonomije, korupcije v vladi in veliko povečanje izdatkov za oboroževanje. Zunanjo politiko pod njegovim vodstvom je po eni strani zaznamovalo povečanje gospodarskih stikov z nekomunističnimi državami (predvsem ZDA) in odprava politike izolacionizma, po drugi pa povečan pritisk na satelitske države v Vzhodni Evropi po tistem, ko so enote Varšavskega pakta vkorakale v Češkoslovaško da bi preprečile Praško pomlad. Trša je postala tudi diplomacija v odnosu do držav tretjega sveta. Zadnja pomembnejša Brežnjeva odločitev je bila napotitev enot v Afganistan, s čemer se je začela sovjetsko-afganistanska vojna.
“Mein Gott, hilf mir, diese tödliche Liebe zu überleben (“Moj bog, pomagaj mi preživeti to ubijalsko ljubezen”)” je naslov znanega grafita, ki je nastal na podlagi te fotografije na berlinskem zidu leta 1990.
V zadnjih letih življenja se mu je močno poslabšalo zdravje; doživel je več kapi, v tem obdobju je postal odvisen od uspavalnih tablet in pričel vedno več piti ter kaditi. Njegova nečimrnost je prerasla v kult osebnosti. Ob smrti konec leta 1982 so mu priredili enega najveličastnejših pogrebov v zgodovini, ki so se ga udeležili predstavniki 77 držav. Na mestu generalnega sekretarja KP ga je nasledil Jurij Andropov.
Vir: Wikimedia
