Študij

Mlajši in slavnejši od obeh duhovnikov z imenom Luka Knafelj (* 1621) je bržkone že lahko zajel prve učenosti na domači Ribniški šoli. Zavoljo nadarjenosti so ga nato pod svoje okrilje vzeli Cistercijani v Stični. Tako kot njegov starejši soimenjak, je Luka Knafelj mlajši nato pri jezuitih v Ljubljani nižje študije v letih 1634 do 1640, v šolski listini je omenjen februarja 1640. Tega leta je končal šestletne nižje študije in se vpisal na dvoletni teološki tečaj. Le mlajši duhovnik z imenom Luka Knafelj je študiral pri ljubljanskih jezuitih, ki so šele 9. avgusta 1597 ustanovili svojo šolo. Tedaj je bil starejši Luka Knafelj (* 1669/1671) že župnik: morda je nižje študije obiskoval v protestantski šoli v Ljubljani, ki jo je umetelno vodil znameniti pesniški humanist Nikodem Frischlin (1547-1590) med letoma 1582-1584. Starejši Luka Knafelj (* 1669/1671) je bil nato po teoloških študijih posvečen v diakona leta 1593. 4. marca 1595 je bil ordiniran, med letom 1601 in 14. junijem 1613 pa je bil ribniški arhidiakon (Skubic 1976, 125, 131-133).

Pri jezuitih v Ljubljani

Med ljubljanskimi jezuitskimi profesorji mlajšega Luke Knaflja (* 1621) je bil Janez Juray (Jurai, 1601-1658), ki je med letoma 1635–1639 tam predaval filozofijo, dialektiko, kontroverzno teologijo in kazuistiko kot spovednik in svetovalec. Med letoma 1637–1639 je bil v Pleterjah superior in spovednik. Nekdanji Luteranec Andrej Volfgang Koffler (Ksaver, Qu Amde 瞿安德/瞿紗微, 1612 Dunaj-1651/52 Kitajska) je leta 1637 predaval retoriko v Ljubljani. Nato se je leta 1639 odpravil na Kitajsko in od tam pisal svoji bogati dobrotnici Mariji Tereziji Fugger. Kot astronom je sodeloval s poljskim biologom Michałom Piotrom Boymom (卜彌格, Bǔ Mígé, c. 1612 Lvov–1659 Kitajska). Koffler je Cesarju Yongliju (Zhu Youlang, 1623 Peking-1662 Burma) predal lepo sliko Device Marije, ki drži malo dete medtem ko je leta 1648 krstil mater in prestolonaslednika propadajoče dinastije Ming (Sommervogel, IV: 1115–1118; Stöger 1855, 190).

Janez Liberius (Leberwust, Leberburst, 1614 Ljubljana-1649 Pleterje) je med letoma 1637–1640 v Ljubljani predaval gramatiko, humanistiko in retoriko. Nato je postal dunajski profesor matematike med letoma 1649-1652. Zaharija Popp (Ropp, 1611 Ljubljana-1679 Ljubljana) je med letoma 1636–1637 v Ljubljani predaval v nižjih razredih vključno z gramatiko.

Anton Zergoll (Cergol, 1608 Vipavski Križ-1671 Celovec) iz znamenite družine številnih jezuitskih matematikov je bil ob koncu L. Knafljevih študijev v Ljubljani med letoma 1642–1643 profesor kazuistike in prefekt dijakov. Prišel je v Ljubljano že kot znamenit dunajski profesor filozofije, potem ko je napisal Tractatus in octo libros physicorum Aristotelis na Dunaju leta 1640 (Sommervogel VIII: 1494). Bil je brat ali nečak še bolj slavnega matematika Andreja Zergola (Cergol, 1595 Vipavski Križ-1645 Milje), ki pa je predaval kazuistiko v Ljubljani le med letoma 1634-1636, ko je bil L. Knafelj bržkone še premlad za uk pri njem.

V času študija Luke Knaflja (* 1621) so se v Ljubljani zvrstili trije rektorji: Matija Klimka (1594 Olomuc-1653 Krems) med letoma 1633-1638, Janez Gerb (1595 Linz-1656 Sopron na Ogrskem) od 1638 do 15. avgusta 1640 in Andrej Mikec (1605 Celovec-1665 Traunkirchen v Zgornji Avstriji) nato do leta 1645. Gerb je bil že leta 1632 pridigar in svetovalec v Ljubljani, torej še pred prihodom Luke Knaflja.

Ne Luka Knafelj ne Bohinc nista zabeležena med ohranjenimi zapiski o sweminaristuih v Ljubljani, ki mamnjkajo ravo ta njunio dobo. Je pa bil leta 1620 zapisan Kočevar »Joannes Kneifel Gotschouiensis« takoj za sosedom soimenjakom »Joannes Verderber Gotschouiensis« (Črnivec 1999, 64, 234).

Graške študije

Leta 1643 se je mlajši Luka Knafelj vpisal na jezuitsko univerzo v Gradcu kot študent prvega letnika filozofije. Študij filozofije so namreč jezuiti v Ljubljani ustanovili komaj šest desetletij pozneje. Ta filozofski študij, imenovan tudi višji študiji ali licej, je bil predpogoj za vpis na univerze, ki so v večini tedanje Evrope ponujale zgolj teološke, pravne in medicinske študije. Le mlajši Luka Knafelj se je vpisal na univerzo v Gradcu. »291 Lucas Knaffl Carniolus Pauper Logicus« je bil njegov zapis ob matrikulaciji v Gradcu 13. februarja 1643 pod številko 291 (Andritsch, 1977, 1-325; Andritsch, 1980, 2: 56, 284). Med njegovimi mlajšimi sošolci se je tedaj na študij retorike vpisal tudi Kranjec Laurentius Sargar. Za študij logike je moral dijak končati pet ali šest let dolg nižji študij. Zato so bili tedanji študentje logike običajno stari okoli sedemnajst let, na primer Jurij Vega stoletje kasneje. Plemiči so prej prišli tako visoko zavoljo bolj usmerjene domače vzgoje. Zato bi lahko približno petdeset let starosti Luke Knaflja ob njegovi smrti leta 1671 bolje določila njegov graški vpisni zaznamek leta 1643, ko je bil najverjetneje star sedemnajst let, kar pomeni njegovo rojstno leto 1626 in ne 1621.

V Gradcu je Luko Knaflja mlajšega (* 1621) filozofije in kazuistike naučil poznejši kardinal v Španiji in v Rimu Joannes Everardus Neidhart (Nidhardus, Nitardo, 1607 grad Falkenstein-Rannariedl v Zgornji Avstriji-1681 Rim), ki je bil v Gradcu njega dni obenem tudi spovednik. Neidhart je predaval filozofijo v Gradcu med letoma 1642 in 1644 kot trojček sestavljen iz logike, filozofije in metafizike, kot je bilo v navadi njega dni. Neidhart je bil obenem še domači učitelj poznejšega cesarja Leopolda I in njegove sestre Marianne (1634-1696), poznejše španske kraljice. Kot njen spovednik je bil kar preveč vpliven v Madridu. Nakar je postal kardinal 16. maja 1672 in objavil več teoloških del pod naslovom Memorias.

Teolog

Luka Knafelj mlajši je štiriletni študij teologije začel okrog leta 1644. Med njegovimi dunajskimi profesorji je bil Nicolaus Avancinus (1612 Brez v Tridentu na južnem Tirolskem-1686 Rim), ki je na Dunaju med letoma 1642–1664 predaval retoriko, vodil kongregacije, ter predaval filozofijo, kazuistiko in teologijo. Poznejši ljubljanski rektor imenovan 1. Januarja 1648, Mihael Hermann (1606 Novo mesto-1653 Dunaj) je na Dunaju med letoma 1641–1647 predaval filozofijo in vodil kongregacije kot ravnatelj konvikta in svetovalec. Z Luko sta se morda lahko pogovarjala kar po domače, po dolenjsko. Andreas Guetsoldt (1605 Pliberk (Bleiburg)-1676 Dobrla vas na Koroškem) je na Dunaju med letoma 1646–1648 predaval matematiko kot dekan profesorjev jezikoslovja.

Tako da je bil na Dunaju junija 1648 Luka Knafelj posvečen v duhovnika. Posvetitev je opravil tedanji dunajski knezoškof Philipp Friedrich Breuner (1597 Györ na Ogrskem–1669 Dunaj) v škofijski kapeli sv. Andreja na Dunaju.

Župnik na Dunaju in v Spodnji Avstriji

Leta 1651 je Luka Knafelj postal duhovnik dunajske dvorne bolnišnice. Na tem položaju je spoznal vodilne Dunajčane, njegov prijatelj pa je postal tudi stari znanec in kranjski rojak Jurij Bohinc (Georg Wohinz, 1618 Radovljica na Gorenjskem-1684 Dunaj), profesor prava in kasneje rektor Univerze na Dunaju. Jurij Bohinc je leta 1633 je obiskoval jezuitski kolegij v Ljubljani, tik preden se je tja vpisal Luka Knafelj. Nakar je Bohinc študiral filozofijo v Gradcu šest let pred Luko Knafljem. Zapisali so ga 11. februarja 1637 ob promociji pri nekdanjem dunajskem profesorju matematike Christophu Bernardu Geyerju (1607 Leoben-1676 Dunaj) v prvo stopnjo filozofije (primam philosophiam lauream) v obliki »365 25. Georgius Wochiniz, Carniolus Rattmonstorffensis« ter znova pri Geyerju 5. avgusta 1638 ob doktoratu (doctoratus philosophici lauream) »530 15. Georgius Wohiniz, Carniolus Rattmonstorff« (Andritsch 1980, 142, 148, 456; Sommervogel 3: 1365; Tuma 2007, 11; Rajšp 2007; Rajšp 2014). Torej je bil Bohinc med študijem doma iz okolice Radovljice: pač s Hlebc, Žerovnice, Zabrežja, Doslovč 3 km jugovzhodno od Žirovnice, ali Smokuča 2 km južno od Doslovč pri Žirovnici, kot trdi tudi Murko v SBL. Krsti župnije Radovljica med 17. junijem 1669 in 24. majem 1671 izpričujejo kar sedem otrok iz petih različnih družin Wohinz (Bohinc), med njimi pranečakov in pranečakinj Jurija Bohinca (Georg Wohinz, * 1618) (Murko, Vladimir. 1986. Wohin(i)z (Bohinjec) Jurij (Georg), SBL, volume 14; Lucijan Adam. Jurij Wohiniz. (1618-1684). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 23. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/jurij-wohiniz/; Nadškofijski arhiv Ljubljana Radovljica Krstni index / Taufindex | 01945 scan 250 folij 128/249; Radovljica Krstna knjiga 01947 skeni 26, 28, 34, 44, 45, 51, 54, foliji 43, 46, 59, 79, 81, 93, 98; Vodopivec 1971; Levstek 2003)!

Šele desetletje po graških študijih je leta 1647 Bohinc postal doktor pravnih ved na Dunaju, tik pred tamkajšnjo posvetitvijo Luke Knaflja. Dolgotrajnemu Bohinčevemu študiju so gotovo botrovale zagate Tridesetletne vojne.

Luka Knafelj je leta 1658 postal župnik v Groβ Ruβbachu v Spodnji Avstriji sredi vinorodne dežele Weinvierterl 50 km severno od Dunaja. Imel je domala graščino in veliko zemlje: župnijsko posestvo je bilo glavni vir Knafljevih dohodkov, ki so bili tako veliki, da si je leta 1667 lahko kupil lepo hišo. na Dunaju. Tam je bival med pogostimi obiski prestolnice. Hišo tvorita dve med seboj povezani stavbi s kasnejšo mestno številko 807, danes Seilerstätte 2. Stoji ob obzidju današnjega prvega okrožja, zelo blizu stare stavbe Dunajske univerze in cerkve sv. Jakoba.

Luka Knafelj je umrl za tuberkulozo na Dunaju 29. junija 1671, star komaj petdeset let. V oporoki sestavljeni pred pričami le dva tedna pred smrtjo, je domala vse svoje premoženje zapustil štipendijskemu zavodu, danes imenovanemu Knafljeva fundacija (Lucas Knaffel’sche Privatstiftung). Pet let in pol pozneje, po ustanovni listini z dne 6. novembra 1676, ki jo je po Knafljevem naročilu sestavil njegov rojak, takratni rektor Dunajske univerze Jurij Wohiniz, je bil zavod ustanovljen za štiri kranjske študente (“krainerische Knaben, krainerische Studenten”).