Ribniško, goransko in kočevsko sorodstvo Knafljev

Dolenjska priimka Knafeljc in Knafelj sta morda povezana z zgodnjo naselitvijo nekoč kočevskega Gerova, ki je danes del Gorskega kotarja na Hrvaškem, potem ko je kočevski graščak Jurij grof Thurn (1460-1512) te kraje »posodil« svojemu svaku Frankopanu. Med družinami z eno samo navedbo v Kočevskem zgornjem uradu leta 1494 in v uradu Reka leta 1498 so med drugim danes prepoznavni priimki: Gruber (Grueber), Gsell, Knaws (Knaus), in Kneiffell (Knafelj, ARS, SI_AS 11, Komisija za fevdne zadeve, škatla 23, Urbar Kočevska Reka 1498, Fol. 24^r). Paull Kneiffell je kmetoval na polovični hubi v vasi Smrečje (Im Feichtach), ki je dandanes del hrvaškega Gorskega Kotarja. Tam je delal ob treh sosednjih kmetovalcih. Njihova vas Smrečje, ki leži na približno 550 m nadmorske višine, je 10 km južno od Čabra in 5 km severno od Gerova.

Knafelj (Knafel) je še danes razmeroma redek priimek prebivalcev mesta Čabar, ki je sčasoma sredi 17. stoletja prerasel nekdanje regionalno središče Gerovo, pa tudi Rijeke (v obliki Knafel), mesta Šibice in Zagreba. Leta 1833 je Stephanus Knapel (Knapl) živel v Čabru (Csubar) (Burić 1979, 131). Mnogo več Knafljev je danes na Notranjskem, predvsem na Blokah, v Ložu in v Koritnicah. Soroden priimek Knafeljc (Knafelc) je dolenjskega in notranjskega porekla z redkimi hrvaškimi izseljenci. Tvorba tega priimka je morda povezana z izrazom »Knap« za rudarja, oziroma osebo ki razbija trde material po današnjem angleške pomenu besede. Kraje okoli Čabra, ki so bili pred letom 1670/71 središče železarstva uporniških knezov Zrinskih, je namig na rudarjenje kar pravšnji. Kot ponemčeni priimek se Knapp (ali Knappe) zvečine nanaša na poba služabnika, vajenca oziroma nosilca ščita.

Družina Knafelj v Ribnici

Vsekakor so bili Knaflji prisotni (tudi) na Ribniškem v času, ko so se ustaljeni priimki komaj tvorili zunaj večjih mest Habsburške monarhije. Viri iz druge polovice 16. in prve četrtine 17. stoletja sicer radi molčijo o trških pravicah Ribnice. Status trga ni bil povdarjen niti ob prodajah ribniškega gospostva zastavnim imetnikom (StLA, I. Ö. HK–Rep., Ex. Buch 1575–1576, foliji 171–174, 28. marec 1575; Ex. Buch 1579, foliji 86–88, 11. maj 1579). Vicedomski sodni protokoli domala nikoli ne omenjajo ribniškega trškega sodišča ali trškega sodnika, kot da medd Ribničani ni bilo tovrstnih sporov kot drugod. Samo v leta 1557 je namreč vicedomsko sodišče na drugi stopnji obravnavalo spor, ki ga je sprva razsodil ribniški oskrbnik (haußphleger zu Reiffniz) (ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 372, protokoli zaslišanj 1554–1558, fol. 254–255, 28. 4. 1557). Prepir je povzročilo 11 dukatov, ki jih je Ožboltu Kestnerju (Oswald Köstner) dolgoval Jurij Knafel. Taistega Jurija Knafla (ali njegovega sina soimenjaka) zasledimo v Ribniškem urbarju leta 1573 (ARS, SI_AS 774, Gospostvo Ribnica, knjiga 1, urbar 1573, s. p.; Golec 2018, 341). Vsekakor pa ni več naključna odsotnost ribniškega trškega sodstva v dokumentih reformacijske komisije in v temeljnem urbarju, ki ga je ta sestavila leta 1573 (StLA, I. Ö. HK–Sach, K 90/15–18; ARS, SI­_AS 774, Gospostvo Ribnica, knjiga 1, urbar 1573).

Ožbolt Kestner (Oswald Köstner) je bil morebiti sorodnik sodobnejše družine Köstner iz Mozlja št. 3, po domače Mtoasch’sch. Vsekakor so lahko mislimo, da je v sporu z Ribničanom Jurijem Knaflem potegnil ta kratko. Pač po znamenitem ribniškem reku: »kar sem obljubil, še nisem dal!« Par dukatov gor ali dol.

Ribničan Jurij Knafel je bil bržkone sorodnik kmeta z imenom Pavel Kneiffell, ki je domoval v današnji Hrvaški v vasici Smrečje: tedanji urad Kočevska Reka z Gerovim vred je namreč mejil na gospostvo Ribnica pri vasi Grčarice (Masern) južno od Dolenje vasi. Njega dni je bila vasica Smrečje seveda tudi podložna ribniškemu nad-diakonu.

Bolj gotovo pa je, da je bil nekoliko jeznoriti za pravde vneti Ribničan Jurij Knafel oče ribniškega nad-diakona Luke Knaflja (* 1569/1571) in potemtakem ded dunajskega dobrotnika Luke Knaflja († 1671). Videti je, da so pri teh ribniških Knafljih radi krstili prvorojence za Jurije (Georg), mlajše sinove pa so nato klicali z imenom Luka.

Domnevni brat mlajšega Luke Knaflja († 1671), Jurij Knafelj (Georg Knaffell) se je poročil z Nežo (Agnes, Agneta). Imela sta vsaj štiri sinove v utrjenem upravnem središču trga Ribnica, imenovanem po tedanji navadi Oppido. V njunih časih sta bila ribniški župnik in nad-diakon Janez Jakob baron Dell’Argento, ki je začel pisati krstne matice, v letih 1667-1676 pa nekdanji jezuit Janez Ludvik Schönleben, ki je po letu 1670 dodatno začel pisati poročne in pogrebne-mrliške matice (Skubic 1976, 142-143). Nobeden od njiju ni krstil dojenčkov iz družine Knafelj. To dobronamerno delo sta opravila njuna kaplana Elija Lušnjak, ki je služboval v Ribnici med letoma 1664-1668, ter kaplan in vikar med letoma 1669-1671 Luka Jurman (Jerman, Zurman) (Skubic 1976, 226). Botri štirih sinov Jurija Knaflja, Jurija, Gregorja, Janeza (Johanna) in Balthasarja so bili Peter Ambrožič in njegova domnevna žena Elizabeta, Nicolaus Gnidiza (Gnidic) in njegova žena Margarethe, Uršula Peterlin in njen domnevni mož Peter Peterlin ter Mihael Šlibnik (Slibnigk) kot kaplan v Ribnici med letoma 1664-1669 (Nadškofijski arhiv Ljubljana Ribnica Krstna knjiga / Taufbuch | 02015 folij 31 scan 33, folij 94 scan 98; Ribnica Krstni indeks / Taufindex | 02013 folij 18; Nadškofijski arhiv Ljubljana Ribnica Krstna knjiga / Taufbuch | 02016 scan 5 folij 2).

Družine Knafelj zunaj Ribnice

Knafelj ni posebno pogost priimek med Slovenci. Prva sta se v slovensko zgodovinsko zavest vpisala protestanta Jernej Knafelj (Knaffel, * okoli 1539) in njegov sin iz prvega zakona Krištof Knafelj (Knaffel, * okoli 1570 Kranj), pa še onadva predvsem zavoljo literarne upodobitve katoliškega pisca Ivana Preglja (* 1883 Most na Soči (tedaj Sv. Lucija na Soči), † 1960 Ljubljana), Antona Kodra in drugih leposlovcev, ki so se trudili spodbuditi slovensko narodno zavest v prvih letih po propadu tisočletne habsburške monarhije

Ivan Tavčar naj bi kot veren katolik rad blatil duhovnike zavoljo svoje liberalne politike usmerjene proti klerikalizmu. V Grajskem Pisarju je leta 1889 upodobil tudi pridigarja Jurija Knaflja. Podobno sta počela Anton Koder (* 1851 Radomlje, † 1918 Ljubljana) v povesti Luteranci leta 1883 in Ivan Pregelj v romanu Bogovec Jernej iz leta 1923. Slednja sta opisala nesreče drugega luteranca Jerneja Knaflja, kar je kostelski župnik Jože Gregorič na široko obravnaval. Franc Detela pa se je v povesti Takšni so leta 1900 raje lotil bolj znanega protestanta Gregorja Vlahovića (Gregorič 1979, 30, 43, 89, 105, 200-201; Pregelj 1923; Koder 1883).

Prav zato se je za rojstni kraj mlajšega Luke Knaflja (* 1621 ali 1626 Ribnica; † 1671 Dunajsko predmestje Gross-Russbach) potegovalo več kandidatov, podobno kot za mednarodno še bolj uveljavljenega Jakoba Petelina Gallusa (* konec julija 1550 Šentviška Gora pri Tolminu ali Ribnica, † 18. julij 1591 Praga). V obeh primerih je danes domala obveljala dolenjska Ribnica kot kraj rojstva obeh slovitih mož. Dvom je zasejal že učeni župnik v Breznici Lovro Pintar (* 1814 Sv. Tomaž nad Praprotnim, † 10. september 1875), ki je s svinčnikom leta 1867 dopisal ob zapis pogreba Luke Knaflja mlajšega († 1671), da je bil rojen v Doslovičah, pač v Pintarjevi brezniški župniji blizu Žirovnice na Gorenjskem. Sicer izvrstni zgodovinar in prevajalec L. Pintar je bržkone črpal iz kakšnega lokalnega gorenjskega izročila, kar je Janko Polec, leta 1928 sprejel v svoje geslo tiskano v SBL. Leta 2021 je novi urednik-urednica SBL J. Poljčevo trditev popravil-a v rojstni kraj Ribnica.

Breznica ima danes v NŠALJ ohranjene krstne knjige le za obdobje 1783-1837, Ribnica pa le od 1662 leta dalje. Brezniška župnija je imela prej sedež v pražupniji na Rodinah od koder je bil sedež leta 1296 prenesen v Radovljico. V radovljiških krstnih knjigah pa so v resnici vpisali številne Knaflje in Knafljiče, katerih izročilo je Lovra Pintarja bržkone zapeljalo k opombi v krstni knjigi Grossrussbacha.

Hči Georga in Agnes, Magdalena Knaffel je bila rojena v Žgoši jugovzhodno od Doslovč 16. 7. 1688, njena sestra Magdalena Knaffel 5. 6. 1691, Martinova in Marinina hči Margareta Knaffel 6. 6. 1691, Neža Knaffel 9. 1. 1695 kot hči Georga in Agnes, Georgov in Agnesin sin Janez Knaffel 20. 6. 1696, Marija Knaffel 8. 11. 1711, Jakob Knaffel 12. 4. 1781, Peter Knaffel pa 25. 6. 1781. Pozneje med letoma 1789-1868 otroci s priimkom Knafelj niso bili krščeni v župniji Radovljica, kljub temu pa je imel L. Pintar povod za svojo trditev tudi zato, ker je bil L. Knafljev prijatelj in izvršitelj oporoke Georg Wohinz (Jurij Bohinc, 1618 Smokuč pri Žirovnici na Gorenjskem-5. Februar 1684 Dunaj) doma blizu Doslovč (Radovljica Krstni index / Taufindex | 01945; Nadškofijski arhiv Ljubljana Radovljica Krstna knjiga / Taufbuch | 01948 sken 72 desno folij 72; Wien/Niederösterreich (Osten): Rk. Erzdiözese Wien Grossrussbach Tauf-, Trauungs-, Sterbebuch | 01,2,3-02 photo 06-Tod-0043 folio 22a rechto). Res je bil v tistih gorenjskih krajih rojen tudi Bohinc (Wohinz) kot pristen dunajski prijatelj Luke Knaflja mlajšega († 1671), kar pa še ne pomeni njunega mladostnega sosedstva.

V 18. stoletju je družina Knafelj prebivala tudi na Starem Trgu pri Ložu, kjer se je kmet Jakob Knafelj (Knafelj) izkazal celo kot boter Aloisa Ignaza, sina Aloisa grofa Lichtenberga in Cacilije, rojene grofice Gallenberg. Botra je bila 6. oktobra 1785 druga kmetica Elisabeth Gerlonka (Schiviz 1905, 441).

Ribničani v Knafljevi ustanovi

Poleg Kostelca Rudolfa Južniča se je kot pedagog izkazal njegov vrstnik Anton Burgar (Burger, 1883 Ribnica št. 138-1968 Ljubljana), ravnatelj gimnazije v Kočevju in predsednik tamkajšnje Čitalnice. A. Burgar (Burger) je bil rojen dne 28. 12. 1883. Maturiral je leta 1903 v VIII b razredu Ljubljanske klasične gimnazije; Rudolf Južnič je bil njegov sošolec v sosednjem VIII a razredu (Črnivec et al, Ljubljanski Klasiki, 1999, 575). Leta 1907/1908 je A. Burgar (Burger) med študijem na Dunajski filozofski fakulteti prejemal Knafljevo štipendijo (Vodopivec 1971, 78, 100). Leta 1909 je Anton Burgar (Burger) postal profesor latinskega, grškega in nemškega jezika, podobno kot pred njim R. Južnič. Kot direktor na kočevski gimnaziji je Anton še vedno sedem (7) ur na teden poučeval latinski in nemški jezik (Izvestje, Kočevje, 1932/33, 4; Izvestje Kočevje, 1930/31, 4). Pred letom 1931 je bil odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje.

Dne 25. 1. 1920 je bil Burgar (Burger) izbran za podpredsednika kočevske Čitalnice. V prvi polovici 1920-ih let je postal ravnatelj gimnazije. Od 13. 1. 1926 do vojne je bil kot gimnazijski ravnatelj obenem predsednik Narodne Čitalnice v Kočevju. Med profesorji Burgarja (Burger) je bil dr. Anton Grad profesor francoščine in južnoslovanske književnosti v Kočevju med letoma 1935-1838. Pred tem je kot suplent dobil celoletni dopust za pisanje knjige. Pod ravnateljem Burgar (Burger) je služil tudi Ivan Simonič (* 7. 7. 1905 Vinji vrh pri Semiču 5 km severno od Črnomlja; † 8. 1. 1979 Ljubljana), ki je diplomiral na ljubljanski filozofski fakulteti iz zemljepisa in zgodovine leta 1934. Simoničeva družina je bila na Vinjem vrhu naseljena vsaj že leta 1593 (Verban Sÿmonowÿch, Kos, 1991, 338).

Leto dni starejši kolega latinist Antona Burgarja (Burger) je bil glasbenik, klasični filolog in prav tako prejemnikom Knafljeve štipendije Marko Bajuk (1882-1961) iz sosednje bedlokranjske Metlike (Kos, 1991, 338).

Knafelj Danes

Podrobno preučevanje župnijskih matičnih knjig meče novo luč na poreklo dobrotnika kranjskih dunajskih študentov Luko Knaflja. Vrzel pri tako starih vpisih je mogoče zapolniti le z nadvse previdnim sklepanjem. Nedvomno je dunajski župnik Luka Knafelj s svojo prirojeno ribniško trgovsko žilico ukrenil ta pravo, ko je v svojo zapuščino vključil nepremičnino in ne denarja. Številne podobne štipendije darovane v denarju so leta 1918 namreč neslavno propadle zavoljo inflacije in slabe menjave habsburških goldinarjev v dinarje. Knafljeva ustanova pa se zdi domala večna ob njeni častitljivi 350. obletnici. Tudi po treh stoletjih in pol Knafljeva ustanova ostaja predvsem ribniška zahvaljujoč Ribničanu Antonu Levstku.

dr. Stanislav Južnič