13. septembra 1947 je v Celju umrl slikar Albert Sirk. V zgodovino slovenske likovne umetnosti pa se je zapisal, kot slikar morja in mornarjev. »Prof. Albert Sirk je bil zelo znana, markantna osebnost. Bil je pravi sin ljudstva, iz katerega je izšel. V njem si na prvi hip spoznal ribiča naše kraške slovenske obale. Kjer se je pojavil, je bilo, kot da bi posijalo sonce, ojačano z odsevom morskih valov.«

Albert Sirk se je rodil 26. maja 1887 v ribiški družini v Sv. Križu pri Trstu. Med letoma 1906 in 1907 je obiskoval tržaško obrtno šolo, kjer je posebno pozornost namenil dekorativnemu risanju in je po tem deloval kot risar v litografiji. Vojsko je služil v vojni mornarici med letoma 1908 in 1912. Po končanem služenje vojske se je izšolal za učitelja risanja na osnovnih in nižjih tehničnih šolah. Že leta 1913 se je moral vrniti v vojaške vrste, kjer je bil v Pulju risar, hkrati pa je risanje poučeval otroke admirala Horthyja. Tudi leta 1. svetovne vojne je preživel v vrstah mornarice.

Jadrnice se vračajo z ulova v jutru

Po vojni se je vrnil nazaj v rodno vas, kjer se je aktivno udejstvoval v lokalni skupnosti. Najprej je deloval kot suplent na gimnaziji Francesca Petrarca v Trstu, kjer so ga leta 1923 odpustili. Kasneje je delo dobil na šoli v Komnu, med letoma 1924 in 1927 pa je poučeval tudi na slovenski zasebni šoli pri sv. Jakobu v Trstu. Leta 1929 se je moral umakniti v Kraljevino SHS, saj je bil za fašistično oblast preveč moteč. »Kot Slovenec je bil pod fašizmom razrešen profesorske službe na italijanski gimnaziji v Trstu kjer je poučeval menda 2 leti. Bil je nameščen nato na slovenski šentjakobski šoli, dokler ga ni fašistična nadloga pregnala tudi od tam, s tem da je ukinila še zadnjo slovensko šolo v Trstu in na Primorskem. Fašisti so ga večkrat dejansko napadli v Trstu in v Križu in ker ni našel tu več torišča za svoje slikarsko delo, je bil prisiljen zateči se leta 1929, brez potnega lista v Jugoslavijo. Mejo je preplaval pri Reki, kar mu je kot izvrstnemu plavaču lahko uspelo.« Tudi v novi domovini je opravljal učiteljsko službo: najprej na meščanski šoli pri Lenartu v Slovenskih Goricah in kasneje na gimnaziji v Celju. Leta 1941 so ga Nemci izgnali v Zaječar. Po vojni se je vrnil v Celje, kasneje je bil poklican na delo v Trst in nazadnje v Portorož, kjer je učil na učiteljišču.

Morje ob pečinah

Njegovi sodobniki so pomen delovanja Sirka pod trdo fašistično oblastjo opisali z besedami: »Resnično, Albert Sirk je bil pesnik našega morja, naše slovenske obale, slovenskih ribičev in vsega pod bivšim fašističnim jarmom trpečega ljudstva. Kar je v svojih stihih Igo Gruden, je skorajda isto v svojih slikah Albert Sirk. Nenehno je veroval v vstajenje svojega naroda ter v srečen povratek v rodni kraj.« Sirk je ustvarjal realistične podobe s kančkom romantičnega navdiha ter obilico preprostosti in odkritosti. Najprej se je posvetil slikanju portretov, kasneje pa predvsem slikanju morja, ribičev in mornarjev.

Viri: Primorski dnevnik, Slovenska biografija, Wikipedija