7. julija 1915 se je končala 1. soška bitka, ki so jo Italijani začeli 23. junija 1915. Cilj je bilo zavzetje goriškega in tolminskega mostišča. Italijani so svojo ofenzivo začeli z napadom pri Plavi. »Pri Plavah je bilo zopet odbitih nekaj sovražnih napadov. Italijanski letalec je metal pri Gorici brezuspešno bombe. Na vseh frontah izstreljuje sovražnik mnogo topovske municije, sicer pa je pasiven.« Proti avstrijskim položajem ob Soči je krenila tretja armada pod poveljem Amadea Aosta, da bi osvojili planoto Doberdob. Druga armada pod poveljem Pietra Frugina pa je krenila od reke Vipave do Rombona, kjer so želeli zavzeti avstrijske položaje od Sabotina do Podgore in prodreti v Gorico. Prva soška ofenziva je sprožila val beguncev, Ljubljana pa je postalo mesto v zaledju fronte. V goriškem časopisu Naš čas so 30. junija 1915 pisali o meščanih, ki so zapustili to mesto: »Dogodki zadnjih dni so na mesto tako vplivali, da je mnogi zapuščajo, ki prej na to niti mislili niso. Odkar so bili Lahi po svojem velikanskem bombardiranju prejšnji petek, kakor poroča nas generalni štab, v bližini našega mesta vrženi nazaj, pa pričenjajo divjati. Sovražni streli so prišli v ulice naše Gorice. In to je ljudi preplašilo, da so mnogi zgubili pogum, še nadalje ostati v mestu.«

Avstrijsko časopisje je redno poročal o Italijanskih napadih. »En dan so Italijani devetkrat naskočili, toda le malo se jih je vrnilo — cele gore mrtvih leže pred italijanskimi postojankami. Celo italijansko „prodiranje“ se omeji na ponesrečene naskoke, ki se vrstijo z boječim bližanjem. V armadi zadaj za fronto se kažejo že znaki velikega razočaranja.« Veliko nelagodje je vzbujal italijanski zrakoplov: »Veliko pozornost vzbuja v kraškem ozemlju velikanski italijanski zrakoplov, s katerim se ne da v dosedanji vojski nobena zračna ladja primerjali. To je dvokrovni zrakoplov, približno dvakrat tako velik, kot so zrakoplovi oblike „Albatros.“ Zrakoplov ima, kakor se je z daljnogledom dognalo, posadko 5 mož. Zrakoplov meče bombe, ki imajo premer 12 cm. A k sreči pluje ta zrakoplov zelo slabo. Uspeh je brez kake vrednosti, čeravno se domneva, da so Italijani hoteli s tem zrakoplovom pripraviti nam zelo nevarno presenečenje. Avstrijci navadno z veliko pozornostjo zasledujejo polete tega sovražnega zračnega velikana. Upati je, da ga bo kmalu doletela ista usoda kot zračno ladjo „Citta di Ferrara.“«

Italijani so bili v ofenzivi neuspešni.  V Edinosti so zapisali: »Zavratni sovražnik na jugu je bil v prvi veliki bitki, ki se je vršila te dni pri goriškem predmostju, potolčen. Generalni naskok sovražnika na naše postojanke se je popolnoma izjalovil in fronta od Plav do morja je podobna sedaj ogromnemu mrtvišču. Okoli 40.000 Italijanov je padlo v prvi bitki. /…/ Bil je to tipičen napad mas, brezobzirna gonja čet v naš morilni ogenj. Bil je to z največjo brutalnostjo izvršen napad, ne oziraje se na katastrofalne izgube, ki so običajne pri takih napadalnih metodah. Italijani so se borili dobro. Oni so hrabri in kažejo nepričakovano vztrajnost. — Zato vsa čast branilcem, ki so v smešni manjšini parirali ta s strašno silo izvršeni napad, obdržali vse postojanke in prizadejali sovražniku silne izgube. Osem italijanskih divizij, petina mirovne armado prve linije, je bilo popolnoma poraženih; 160.000 mož je pričelo prodirati popoldne ob Soči in sedaj jih je več kakor četrtina mrtvih ali pa za mesece nesposobnih za boj. Tretja italijanska armada ima globoke vrzeli.« Na italijanski strani je umrlo 1916 vojakov, 11.495 je bilo ranjenih in 1536 izginulih. Velike izgube je utrpela tudi avstrijska stran: 1224 mrtvih, 7576 ranjenih ter 1150 izginulih.

Prvi soški bitki je sledilo še enajst bitk. Najbolj krvavi sta bili deseta in enajsta bitka, v katerih je na obeh straneh skupa padlo okrog 93.0000. Frontno črto pa je najbolj drastično premaknila dvanajsta ofenziva, ko je avstrijska vojska Italijane potisnila do reke Piave.

Viri: Wikipedija, Slovenski narod, Ilustrirani glasnik, Straža (Maribor), Novi čas (Gorica), Tedenske slike