Pred 90 leti se je v noči s 30. junija na 1. julij zgodil poboj pripadnikov SA (nemško: Sturm Abteilungen, slovensko: jurišni oddelki).
Noč dolgih nožev, znana tudi kot “Röhm-Putsch,” je bil pomemben dogodek v vzponu Adolfa Hitlerja na oblast in njegovi konsolidaciji moči v Nemčiji. Hitler in njegovi najbližji sodelavci so izvedli serijo političnih umorov, ciljajoč predvsem na člane Sturmabteilung (SA), revolucionarne nacistične paravojaške organizacije, kot tudi na druge politične nasprotnike.
Ozadje
SA ki jo je vodil Ernst Röhm, je bila ključna pri Hitlerjevem vzponu na oblast, saj je s svojo paravojaško močjo ustrahovala politične nasprotnike. Vendar je njena rastoča moč in Röhmove vse bolj radikalne politične ambicije postale grožnja za stabilnost Hitlerjevega režima. Röhm je zagovarjal “drugo revolucijo”, ki bi radikalno reformirala nemško družbo, kar je bilo v nasprotju s Hitlerjevimi načrti za konsolidacijo moči in vzpostavitev trdnih odnosov z nemško vojsko in industrijsko elito.
Potek dogodkov
Hitler, ki je želel pridobiti podporo Reichswehra (nemške vojske), je ukrepal proti SA in njegovemu vodstvu. V zgodnjih urah 30. junija 1934 so SS (nemško: Schutzstaffel), in Gestapo pod vodstvom Heinricha Himmlerja in Reinharda Heydricha izvedli aretacije in usmrtitve več kot 150 članov SA, vključno z Ernstom Röhmom, ki je bil ubit v svoji celici nekaj dni kasneje.
Posledice
- Oslabela moč SA: SA je po dogodku izgubila veliko svoje moči in vpliva, njeno vlogo pa so v veliki meri prevzeli SS, ki so postali osrednja paravojaška organizacija v nacistični Nemčiji.
- Konsolidacija Hitlerjeve moči: S temi umori je Hitler utrdil svojo oblast znotraj nacistične partije in nemške države, saj je odstranil morebitne notranje nasprotnike in zagotovil podporo vojske.
- Vzpostavitev terorja: Dogodek je pokazal brutalno pripravljenost Hitlerja uporabiti nasilje za dosego političnih ciljev, kar je bilo napovednik širše uporabe državnega terorja proti političnim, rasnim in drugim nasprotnikom nacističnega režima.
