Fizik Jožef  Štefan velja dandanes za osrednjo osebnost v zgodovini naše znanosti. Je namreč edini znanstvenik slovenskega rodu, ki je odkril enega temeljnih naravnih zakonov.

Jožef Štefan se je rodil na današnji dan leta 1835 v Sv. Petru pri Celovcu. Po njem se imenuje vodilni raziskovalni inštitut v Ljubljani. Ker se je Stefan rodil na ozemlju današnje Avstrije in, ker je večino življenja preživel in deloval na Dunaju, ga nekateri viri navajajo kot avstrijskega fizika, čeprav se je rodil v slovenski družini. Diplomiral je iz matematike in fizike na Filozofski fakulteti Univerze na Dunaju, kjer je študiral od leta 1853.

Leta 1879 je ugotovil, da je količina toplote pri sevanju v nasprotnem sorazmerju s četrto potenco absolutne temperature sevajočega telesa. To spoznanje se po njem imenuje Štefanov zakon.

Z njim je tudi prvi pravilno izračunal, da je temperatura Sončevega površja približno 6.000 stopinj. Sicer pa se je znanstveno kot eksperimentator ali teoretik ukvarjal še z vsemi drugimi področji tedanje fizike.

Odkril je splošno enačbo za oscilatorno gibanje. Na področju elektrodinamike in magnetike je pokazal svoje teoretsko in eksperimentalno znanje. Spomladi leta 1883 je Stefan postal prvi predsednik Avstrijske družbe za električni inženiring, ki jo je pomagal tudi ustanoviti. Znani so njegovi zakoni: o toplotni prevodnosti plinov, Štefanov zakon o sevanju, zakon o dinamični teoriji plinske difuzije, o zakonih elektrodinamične indukcije.

Objavil je več kot osemdeset razprav; večina jih je izšla v poročilih dunajske akademije. Posegale so na področja mehanike (nihanje), hidromehanike (pojav difuzije), akustike (določal je hitrost zvoka v plinih in trdnih telesih), optike ( polarizacija svetlobe) ter elektrike in magnetizma.

Največ je prispeval k vsem vejam sodobne fizike: k mehaniki, akustiki, termokemiji.

Leta 1863 je postal izredni profesor matematike in fizike na Univerzi na Dunaju, ter tako postal najmlajši redni profesor v tedanji državi. Leta 1865 je začel načelovati tamkajšnjemu fizikalnemu inštitutu, ki ga je leta 1850 ustanovil Doppler. Še preden je postal predstojnik fizikalnega inštituta, so Stefana izvolili za rednega člana avstrijske Cesarske akademije znanosti. Med drugim je bil tudi dekan filozofske fakultete in rektor dunajske univerze, redni član in podpresednik avstrijske akademije znanosti, fizikalni inštitut dunajske univerze  pa  je  po njegovi zaslugi zaslovel kot »dunajska fizikalna šola«. Jožef Štefan je v mladosti pisal tudi poezijo in esejistiko. V študentskih letih je napisal in objavil več pesmi, potopisov in poljudnoznanstvenih spisov v slovenskem jeziku.