Avstro-ogrski arheolog in antropolog Josef Szombathy je leta 1882 postal prvi vodja antropološko-zgodovinske zbirke v Naravoslovnem muzeju na Dunaju in je naboljši poznavalec arheoloških najdišč na slovenskem ozemlju pred prvo svetovno vojno.

Josef Szombathy se je rodil na današnji dan leta 1853 na Dunaju. Po študiju kemije na Tehniški visoki šoli je postal na isti ustanovi Hochstetterjev asistent, hkrati pa je nadaljeval študij geologije, paleontologije in anatomije na dunajski univerzi.Leza 1882 je postal prvi vodja antropološko-prazgodovinske zbirke v Naravoslovnem muzeju.

Sodeloval je pri prvih izkopavanjih v Hallstattu, kasneje pa je sodeloval pri izkopavanju prvih halštatskih nekropol na Kranjskem.

Z ustanovitvijo antropološko-prazgodovinskega oddelka Naravoslovnega muzeja je bil narejen prvi korak k raziskovanju in ohranjaju prazgodovinske dediščine na območju današnje Slovenije in drugih predelov Avstro-Ogrske.Postavljena je bila institucija za zbiranje, ohranjenje, predstavljanje in študijo gradiva. Kasneje je v ta namen nastala tudi Prazgodovinska komisija.

Szombathy je leta 1908 sodeloval tudi pri izkopavanju Willendorfske Venere. To je 11,1 cm visok kipec ženske figure, nastale približno med 28.000 in 25.000 let pred našim štetjem. Vodilni raziskovalci verjamejo, da bi se lahko Willendorfska Venera uporabljala kot boginja plodnosti.

Obiskal je tudi številna arheološka najdišča na Slovenskem ter postal njihov najboljši poznavalec in raziskovalec. O tem je pisal dnevnik, ki je dragocen vir podatkov o arheološki dejavnosti pred prvo svetovno vojno. Na naših tleh je med drugim izkopaval na Mostu na Soči, v okolici Bače in v Mušji jami blizu Divače. Večina tega gradiva je v Naravoslovnem muzeju na Dunaju in je bistvena za spoznavanje prazgodovinske arheologije v srednji Evropi.

.

Vir:

Radio Prvi, Wikimedia, Janez Dular: Halštatske nekropole Dolenjske